– Reforma slovenskega šolskega sistema je prepoznana kot pomembna tema in odpira širšo javno razpravo.

– Preseneča nasprotovanje dela poslancev že sami potrebi po temeljitejših spremembah, čeprav rezultati jasno kažejo, da so spremembe nujne.

– Rezultati PISA 2025 so najslabši, odkar Slovenija sodeluje v raziskavi; padec znanja se ni zgodil čez noč.

– Izhodišča za spremembe niso bila oblikovana brez predhodnih razprav – o izzivih sistema potekajo strokovni posveti že več let.

– V letih 2021–2022 je bilo izvedenih sedem strokovnih razprav s 659 udeležbami.

– Pri pripravi Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja je sodelovalo več kot 80 strokovnjakov, izvedenih je bilo skoraj 200 srečanj in posvetov, šest regijskih posvetov ter javna razprava v Državnem zboru.

– Različni deležniki so probleme sistema že večkrat prepoznali in o njih razpravljali.

– Tudi številni akterji, ki se danes oglašajo, so pri oblikovanju politik sodelovali že v preteklih letih.

– Kljub številnim ukrepom se rezultati znanja slabšajo, zato bi bilo neodgovorno nadaljevati po isti poti in čakati na naslednje rezultate.

– Odgovornost ministrstva je, da se odzove, ukrepa in znanje ponovno postavi v središče šole.

– Predstavljena so izhodišča reforme, ne dokončne rešitve.

– Do konca septembra bo ustanovljen Strateški svet za prenovo vzgoje in izobraževanja.

– V naslednjih treh mesecih bo izvedenih deset strokovnih razprav z različnimi deležniki (ravnatelji, učitelji, starši in drugi).

– Vključeni bodo različni strokovni pogledi tistih, ki sistem poznajo in ga soustvarjajo vsak dan; na tej podlagi bodo oblikovani konkretni ukrepi.

– Ne bodo vključili pedagoškega establišmenta, ki je leta pisal študije, a ni znal odgovoriti, kako obrniti negativne trende, oziroma je k trenutnemu sistemu celo prispeval.

– Namen reforme ni zmanjševanje števila učiteljev ali varčevanje na račun otrok.

– Cilj je več znanja za otroke ter boljši pogoji za učitelje in ravnatelje (več strokovne avtonomije, več časa za učence, manj birokracije).

– Organizacijski model prehoda na osemletno osnovno šolo, prehodno obdobje in programske spremembe bodo pripravljeni v nadaljnjem strokovnem procesu.

– Različna stališča so dobrodošla, pričakujejo pa argumentirano razpravo in konkretne predloge.

– Ob slabšajočih se rezultatih je odgovorno ukrepati, ne čakati.

– Skupni cilj mora biti boljša šola, več znanja in boljša prihodnost otrok.