11. oktobra bomo glasovali tudi o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki ga leva opozicija napačno predstavlja kot ustoličenje politične policije. Zakon določa, da se lahko preiskujejo le javne funkcije, ne privatni posamezniki, obenem pa omogoča bolj temeljito odkrivanje korupcije.

Med referendumi, ki se nam bližajo je morda celo najbolj odmeven referendum o uveljavitvi sprememb na področju zakona o parlamentarni preiskavi. Opozicija in nevladniki so zakon poimenovali kar za poskus uvajanja “politične policije”, glasovanje proti pa predstavljajo kot vprašanje osebne svobode ali represije, kar seveda ne drži.

Opozicija gre tako daleč, da trdi celo, da bo vlada Janeza Janše, če bo novela sprejeta, neovirano lahko preiskovala vse državljane in jim brskala po telefonih in sporočilih. Ob oddaji podpisa za referendum je tako Robert Golob izjavil, da bo s pomočjo zakona vlada preganjala protestnike proti Izraelu, zagovornice splava in sindikaliste, pravzaprav pa se skuša z drugimi člani bivše koalicije zaščititi pred preiskavami glede domnevne korupcije, ki jih je ob nastopu napovedala nova vlada.

Ravno Golobova koalicija je na predlog takratne predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič sprejela sedanji zakon, medtem ko bi nove spremembe vrnile prejšnjo zakonodajo, ki je veljala od leta 1993 in je ni nihče spreminjal do leta 2024, ko je bila sprejeta v času prejšnjega mandata trenutna zakonodaja pod pretvezo zaščite posameznika. Pravzaprav pa je šlo za to, da si Golob, Alenka Bratušek in drugi, ki bi se lahko znašli pred komisijo zaradi korupcije, zaščitijo hrbet. Sprememba, ki jo je predlagala Klakočar Zupančič je namreč postavila postopkovne ovire, da ne bi prišlo do preiskovalnih komisij glede korupcije. Ob razpisu referenduma letos poleti je poslanec SDS Andrej Poglajen spomnil, da bi nova zakonodaja omogočila tudi sumljive posle državnega podjetja GEN-I in Golobove sumljive balkanske posle “kjer je milijone in milijone denarja odtekalo in se ga potem dvigovalo v gotovini po Balkanu in je šel naprej za razne koruptivne posle, podkupnine in vse ostalo”.

Pravzaprav je ravno prejšnja levičarska vlada ustanovila izrazito politično motivirano preiskovalno komisijo Tamare Vonta glede domnevnega nezakonitega financiranja strank in medijev, v času preiskave pa naj bi Vonta posegala v zasebnost posameznikov, ne le osumljencev, temveč tudi prič, ki jim je brskala po bančnih računih. Zato je precej ironično, da sedaj isti politični pol s pomočjo nevladnikov poziva k glasovanju “proti politični policiji”, saj gre v resnici le za spodkopavanje dela sedanje vlade in zaščito koruptivnih posameznikov.

Ravno nevladniki, kot sta Jaša Jenull in Nika Kovač so tudi v prvih linijah kampanje za referendum, pri tem pa so med zbiranjem podpisov močno zavajali ljudi, glede tega, da gre za obrambo njihove zasebnosti in pravic. Kot je izpostavil tudi poslanec Nedeljko Todorović iz Resnice, je šlo pri tem, da bi se po novem lahko preiskovalo kar vse počez, za čisto zavajanje, po drugi strani pa bi nova zakonodaja omogočala “lažje, predvsem pa učinkovitejše preiskovanje v teh preiskavah.”

Očitke o represiji in preiskovanju državljanov sicer ni težko ovreči, čeprav osrednji mediji o tem molčijo. Kot poudarjajo poslanci koalicije, prvi člen zakona pravi: “Parlamentarna preiskava v zadevah javnega pomena se opravi, da se ugotovi in oceni dejansko stanje, ki je lahko podlaga za odločanje Državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij.” Kot vsaj nekateri vemo, pa med te funkcije spadajo poslanci, ministri, predsednik vlade, župani in občinski svetniki, ne pa tudi povprečni državljani, protestniki, člani sindikatov ali ljudje, ki se morda ne strinjajo s politiko vlade. V takšni obliki je konec koncev zakon veljal dobro desetletje, pa ni prihajalo do množičnih pregonov in represije. Kar se tiče poseganja v pravice posameznikov, so slednji že zaščiteni pred morebitnimi člani komisije, ki bi zlorabljali svoj položaj, kar se šteje za  kaznivo dejanje, medtem ko so za pregon slednjega pristojne neodvisne  organizacije, ki delujejo zunaj Državnega zbora. Tako so mehanizmi pravnega varstva že na mestu, komisija pa se mora v vsakem primeru pri preiskavi omejiti samo na  pridobivanje tistih podatkov, ki jih potrebuje za svoje delo in je do njih upravičena.

Kratka nazorna razlaga, o čem bomo glasovali na referendumu. Torej če NE podpirate korupcije- 4x ZA. pic.twitter.com/E9IUV4Gean

— brutusReloaded (@brutus91101394) September 15, 2026

Novela zakona bi tako le znova omogočila resne preiskave, kot jih je Slovenija poznala večino svojega obstoja in odstranila določene ovire. Zakone ne daje novih pooblastil, temveč le onemogoča blokiranje trenutnih pooblastil. Bo pa seveda verjetno marsikomu, ki zaseda javno funkcijo, trda predla, če bomo vsi na referendumu obkrožili za novelo in proti korupciji.

A. S.

The post Na referendumu ne bomo glasovali o politični policiji temveč o korupciji first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Na referendumu ne bomo glasovali o politični policiji temveč o korupciji z dne, 2026-09-17 05:02:08, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/na-referendumu-ne-bomo-glasovali-o-politicni-policiji-temvec-o-korupciji/