Avtor tega prispevka je Nova24TV.

Te dni naslovnice medijev po vsem svetu polni vest o izbruhu hantavirusa na ladji za križarjenje Hondius, ki je z okoli 150 potniki in člani posadke na krovu pred tedni odplula iz Argentine proti Zelenortskim otokom. Do sedaj so življenje izgubili trije ljudje. Ker pa so obolele razvažali naokoli po zemeljski obli, je lahko prišlo do dodatnih okužb. Koliko je le-teh, bo po navedbah nekdanjega direktorja NIJZ dr. Milana Kreka pokazal čas, kajti inkubacijska doba je dolga.

Dokument, dostopen na strani Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC), razkriva, da je bilo 6. maja 2026 v skupini okužb, povezanih s hantavirusom, na križarki zabeleženih sedem primerov, vključno s tremi smrtnimi primeri, enim kritično bolnim, dvema simptomatskima in enim z neznanim statusom. ECDC je bil 2. maja s strani Nizozemske prek sistema Evropske unije (EU) za zgodnje obveščanje in odzivanje (EWRS) obveščen o skupini neznanih bolezni s hudimi respiratornimi simptomi na križarki v južnem Atlantiku, ki pluje pod nizozemsko zastavo. Na krovu se je nahajalo 149 ljudi 23 različnih narodnosti, vključno z devetimi iz držav članic EU/EGP: Belgije, Francije, Nemčije, Grčije, Irske, Nizozemske, Poljske, Portugalske in Španije. Takrat sta umrli dve osebi, ena pa je bila medicinsko evakuirana v Južno Afriko, kjer je ostala kritično bolna. Rezultat PCR-testa za vzorec, odvzet tej osebi, je bil 3. maja 2026 pozitiven na hantavirus.

Simptomi pri vsaj štirih so se razvili v pljučnico, akutno dihalno stisko in šok

Skupno sedem ljudi je do 6. maja imelo simptome, ki so vključevali vročino, respiratorne simptome in prebavne simptome, pri čemer so se pri vsaj štirih hitro razvili v pljučnico, akutno dihalno stisko in šok. “Od teh sedmih ljudi so trije umrli, eden je bil medicinsko evakuiran v Južno Afriko in sprejet na oddelek intenzivne nege, dva sta ostala simptomatska na krovu in sta potrebovala zdravniško pomoč, eden pa je bil diagnosticiran po izkrcanju z ladje in vrnitvi v Švico. Skupno sta bila vzorca dveh bolnikov s PCR pozitivna na hantavirus; vzorec še enega bolnika pa je bil s PCR pozitiven na virus Andes (ANDV),” navaja dokument in dodaja, da nadaljnje laboratorijske preiskave še potekajo.

ECDC pojasnjuje, da okužbe z ortohantavirusi predstavljajo “virusne zoonoze, ki se na ljudi prenašajo predvsem z vdihavanjem aerosolov, onesnaženih z urinom, blatom ali slino okuženih glodavcev”. Kot pojasnjujejo, lahko bolezen pri ljudeh povzroči več vrst ortohantavirusov, vključno z virusoma Andes (ANDV) in Sin Nombre (SNV) v Amerikah ter virusoma Puumala in Dobrava v Evropi. Inkubacijski čas traja približno dva tedna, lahko pa se giblje od sedem dni do šest tednov.

Podporna oskrba je ključnega pomena

“Klinična manifestacija okužbe s hantavirusom je razdeljena na dva klinična sindroma: hantavirusni pljučni sindrom (HPS), ki ga opazimo v Amerikah, in hemoragično mrzlico z ledvičnim sindromom (HFRS), ki jo opazimo v Evropi in Aziji. Hudi primeri se lahko hitro poslabšajo in postanejo smrtno nevarni,” opozarjajo. Hantavirus ANDV se pojavlja zlasti v Južni Ameriki in povzroča HPS z visoko stopnjo smrtnosti. Redko sicer prihaja do prenosa s človeka na človeka, a je bil ta dokumentiran. “Učinkovito protivirusno zdravljenje ni na voljo, podporna oskrba je ključnega pomena za boljše možnosti preživetja,” pojasnjujejo. Le ob tesnem in dolgotrajnem stiku je bil dokumentiran prenos ANDV z osebe na osebo. Sodeč po trenutni hipotezi so bili nekateri potniki izpostavljeni ANDV med bivanjem v Argentini pred samim vkrcanjem, kjer je ANDV tudi endemičen, in so morda nato prenesli virus na druge potnike na križarki.

Medtem se na krovu konkretne ladje, ki je na poti proti Kanarskim otokom, izvajajo ukrepi za zmanjšanje verjetnosti okužbe potnikov in posadke na križarki. Podani pa so jim bili tudi konkretni napotki, kako se pripraviti na obvladovanje primerov in stikov. “Tudi če bi prišlo do prenosa virusa ANDV s potnikov, evakuiranih z ladje, se ta virus ne prenaša zlahka, zato je malo verjetno, da bi povzročil veliko primerov ali razširjen izbruh v skupnosti, če se uporabijo ukrepi za preprečevanje in obvladovanje okužb. Poleg tega v Evropi ni naravnega rezervoarja za ANDV, zato se ne pričakuje vnos v populacijo glodalcev in morebiten prenos z glodalcev na človeka v Evropi,” poudarjajo pri ECDC in dodajajo, da je tveganje za splošno prebivalstvo v EU/EGP zaradi širjenja ANDV s te križarke zelo nizko.

V zvezi z dogajanjem nekdanji direktor NIJZ dr. Milan Krek pravi, da je lahko prišlo do dodatnih okužb, ker so obolele razvažali po zemeljski obli. “Koliko je le-teh, bo pokazal čas, kajti inkubacijska doba je dolga,” pojasnjuje in dodaja, da ima virus visoko smrtnost, večjo od 20 %.

Po besedah Kreka je za obvladovanje virusa potrebno razpolagati z vrsto pripravljenih dokumentov, ki jih morata še pred prvimi okužbami pripraviti epidemiološka služba in Ministrstvo za zdravje. “Potrebuje se veliko navodil, ki omogočajo pravo komuniciranje. Mislim, da tega seveda nimamo v Sloveniji. Morda me pa lahko presenetijo, a mislim, da se tega ni mogoče bati.”

Na mestu je priprava na najhujše

Kot je znano, mora vodenje epidemije prevzeti vlada, a je to sedaj nekoliko oteženo z novo zakonodajo, ki jo je sprejel Robert Golob na področju nalezljivih bolezni. “Vsekakor bi potrebovali vsaj kratek zapis Ministrstva za zdravje, kako se je lotilo tega problema,” poudarja Krek in navaja, da bi se moralo glede na to, da potovalne ladje prihajajo tudi v Koper, urediti ustrezne relacije med stroko in ladjarji ter med pomorsko upravo in inšpekcijskimi službami. Sicer pa so potrebni tudi prostori za karanteno, kar je sicer predstavljalo stalen problem pri covidu.

Medtem ko iz NIJZ zaenkrat prihajajo pomirjujoča sporočila, da pri hantavirusu ne gre za bolezen, ki bi bila primerljiva s covidom, izpostavlja prepričanje, da bi bilo prav, da se s situacijo, ki je resna, soočijo na koalicijskem sestanku nove vlade. “V parlamentu je potrebno izvesti pritisk na NIJZ in Ministrstvo za zdravje, da uredijo razmere in se pripravijo na najhujše.” Če bomo po besedah Kreka pripravljeni, ne bo nič škodilo, če ne bo prišlo do okužbe, če pa bo, nam bo nekoliko lažje, kot nam je bilo. “Saj veste, rekli bodo, da paničarimo, ko pa se bo zgodilo, se bodo spraševali, kje smo bili.”

S. K.

The post Nekdanji direktor NIJZ dr. Krek: Potrebujemo jasna navodila in pripravljen sistem ukrepanja first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Nekdanji direktor NIJZ dr. Krek: Potrebujemo jasna navodila in pripravljen sistem ukrepanja z dne, 2026-05-08 23:15:35, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/o-nekdanji-direktor-nijz-dr-krek-potrebujemo-jasna-navodila-in-pripravljen-sistem-ukrepanja/