V zadnjih dneh je svetovna javnost znova vznemirjena zaradi poročil o izbruhu hantavirusa na potniški ladji, kjer je umrlo več ljudi. A kljub dramatičnim naslovom strokovnjaki opozarjajo: ne gre za “novo korono”, temveč za že dolgo znano bolezen, ki jo v Sloveniji poznamo kot mišjo mrzlico.

Iz NIJZ zaenkrat prihajajo pomirjujoča sporočila, da pri hantavirusu ne gre za bolezen, ki bi bila primerljiva s covidom. Strokovnjaki zaenkrat ocenjujejo, da je tveganje za širšo javnost majhno, a spomnimo, da so bile podobne ocene tudi decembra 2019 in januarja 2020, ko so vsi govorili o t. i. “kitajski gripi”, ki je pozneje postala globalna pandemija koronavirusne bolezni. NIJZ je takrat ljudem, ki so pripotovali iz rizičnih azijskih okolij, svetoval, da lahko gredo mirno med splošno populacijo, če ne čutijo simptomov.

Bolezen je sicer v Sloveniji že prisotna, poznamo pa jo pod imenom “mišja mrzlica”. Samo v letu 2026 so na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani prejeli pet laboratorijsko potrjenih primerov mišje mrzlice. Zboleli so trije moški in dve ženski, stari med 27 in 60 let. V letu 2025 pa so poročali o sedmih potrjenih primerih mišje mrzlice. Vsi oboleli so bili moškega spola, stari med 25 in 57 let.

Znova podcenjevanje odgovornih

NIJZ je sicer na svoji spletni strani objavil le skop članek o hantavirusu, ki ljudi predvsem miri, da ne gre za pomembno zdravstveno težavo.

NIJZ zagotavlja, da t. i. andskega virusa (različica, ki se prenaša s človeka na človeka) v Sloveniji ni in da se pri nas pojavljata predvsem virusa Puumala in Dobrava, ki povzročata hemoragično mrzlico z renalnim sindromom (HMRS), znano tudi kot mišja mrzlica. Potek bolezni je pri teh okužbah drugačen, gre predvsem za prizadetost ledvic, in praviloma blažji kot pri hantavirusnem pljučnem sindromu. Tudi smrtnost je pri mišji mrzlici bistveno nižja, okoli enoodstotna. Kot razlagajo, se okužbe z omenjenima virusoma v Sloveniji najpogosteje zgodijo pri opravilih na vrtu, čiščenju zaprtih prostorov, kot so kleti ali lope, pri zadrževanju v naravi ter opravilih na kmetiji. Poudarjajo, da večjih izbruhov niso zabeležili.

Kaj svetujejo? Pomembni so predvsem splošna in osebna higiena ter higiena okolja in prostorov. Ker se hantavirus, ki povzroča HMRS, prenaša z vdihavanjem izločkov glodavcev, je ključni ukrep preprečevanja bolezni zatiranje glodavcev oziroma deratizacija. Poudarjajo tudi, da je zelo pomembno umivanje rok po vsakem opravilu, pri katerem pridemo v stik z zemljo ali prahom, predvsem v naravi. Pred čiščenjem prostorov, ki so bili dlje časa zaprti, še posebej če smo opazili sledi glodavcev, naj se prostor dobro prezrači. Pomembno je izogibati se intenzivnemu prašenju, na primer raje uporabimo mokro tehniko čiščenja kot pometanje. Ob intenzivnem prašenju se lahko zaščitimo tudi z masko, svetujejo. Govorijo torej predvsem o sevu virusa, ki se ne prenaša s človeka na človeka, ampak z živali (predvsem glodavcev) na človeka, čeprav nekateri strokovnjaki opozarjajo, da je globalna pandemija andskega seva hantavirusa dokaj verjetna – prenos je pri tej različici veliko učinkovitejši, prav tako je višja smrtnost.

Ponavlja se torej zgodba pandemije koronavirusa, ko “SD-jev” NIJZ ni dovolj resno vzel grožnje, ki je bila vendarle bolj resna kot “sezonska” gripa. Gre namreč za prenos redkega seva bolezni, ki se prenaša s človeka na človeka: do zdaj se je virus prenašal le z živali na človeka ob neposrednem stiku, zato je bilo širjenje dokaj redko.