Avtor tega prispevka je Nova24TV.

Dežurni moralisti, hobi ustavni pravniki in družbeno-politični delavci so na nogah ob nejasnem statusu stranke Resni.ca in predvsem predsednika DZ Zorana Stevanovića znotraj koalicije, potem ko je stranka napovedala, da formalno ne želi postati njen del. Vsi pa so že pozabili, da je bila skrajno leva stranka Levica nekoč “kingmaker” kratke Šarčeve vlade.

Spomnimo, leta 2018 je bila Levica formalno opozicijska stranka, ki pa je z dogovorom o sodelovanju podpirala vlado Marjana Šarca. Podobno se danes omenja Resni.ca v odnosu do morebitne vlade. Takrat to nikomur ni bilo problematično. Danes pa je za Roberta Goloba nastajajoča koalicija “prevara”.

Pri tem se najbolj izpostavlja dejstvo, da je nekoalicijski poslanec postal predsednik Državnega zbora, čeprav nikjer ni zapisano, da bi moral ta prihajati iz formalne koalicije. Kot je opozoril Vinko Gorenjak: “Standard, da je opozicijski poslanec Zorčič lahko predsednik DZ, je leta 2021 postavil levi politični prostor. Torej lahko velja tudi za Stevanoviča. Dilema, ali so poslanci opozicijske stranke, ki podpirajo vlado, lahko člani nadzornih teles, kot je KNOVS, je bila rešena leta 2018.”

Gorenjak je prav tako poudaril, da je takrat opozicija brez Levice, ki je podpirala vlado, dobila pet mest, koalicija – prav tako brez Levice – pa štiri. Obstaja torej povsem jasen precedens za vse, kar se trenutno dogaja.

Spomini na “prisilno poroko”

Pri tem pa je treba poudariti še nekaj drugega. Levica je bila že takrat ideološko vodilna sila šibke koalicije združenja manjših levih strank LMŠ, SD, DeSUS in SMC. Že takrat je vsiljevala protigospodarske reforme (spomnimo, nekaj časa je bila v igri celo obdavčitev vseh dividend podjetij). Prav zaradi nje je koalicija na koncu tudi razpadla, ko znotraj Šarčeve vlade še ni bilo dovolj podpore za odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja – takšna podpora se je kasneje pojavila šele v Golobovi vladi.

Leta 2019 sta Levica in Šarčeva vlada podpisali t. i. sporazum za razvoj blaginje in demokracije v Sloveniji. Če vlada ne bi prej razpadla, je bil načrt, da se takšni sporazumi podpisujejo vsako leto, kar je bil popoln precedens. Pri tem je pomembno poudariti, da so celo znotraj takratnega vladnega peterčka (vse stranke razen SD so medtem že propadle) imeli pomisleke ter odkrito priznali odvisnost vlade od Levice in njen poseben status v primerjavi z vladnimi strankami. Ne desna opozicija, temveč leva koalicija je takrat Levici očitala, da gre za nadkoalicijsko stranko, a so sporazum kljub pomislekom podpisali.

Današnji predsednik SD Matjaž Han je takrat jasno priznal, da so od prvega dne odvisni od Levice in da ima ta v koaliciji celo “višji status” kot SD.

Levica je namreč podpis sporazuma pogojevala s podporo rebalansu državnega proračuna za leto 2019, za kar so po izglasovanem vetu v državnem svetu nujno potrebovali tudi glasove njenih poslancev. Podporo so pogojevali s podpisom sporazuma, v katerega so vključili projekte, katerih nosilka naj bi bila prav Levica. Kako izsiljeno je bilo vse skupaj, kažejo tudi takratne besede Igorja Zorčiča, vodje poslanske skupine SMC, ki je po podpisu dejal, da je vse skupaj videti, “kot da gre za prisilno poroko.”

Iz tiste “prisilne poroke” je nato nastala še ena “prisilna koalicija” KUL, nato pa so se vse levo-liberalne stranke dokončno umaknile dvojčici stranke Levica – Gibanju Svoboda.

I. K.

The post Ob ogorčenju zaradi izvenkoalicijskega statusa Resni.ce, se je dobro spomniti nadkoalicijskega statusa Levice first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Ob ogorčenju zaradi izvenkoalicijskega statusa Resni.ce, se je dobro spomniti nadkoalicijskega statusa Levice z dne, 2026-05-06 17:30:52, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/ob-ogorcenju-zaradi-izvenkoalicijskega-statusa-resni-ce-se-je-dobro-spomniti-nadkoalicijskega-statusa-levice-iz-leta-2018/