Medtem ko se slovenska diplomacija v tujini trudi ohranjati podobo zanesljive partnerice, se v zakulisju domače obrambne politike bije bitka za transparentnost. Obstrukcija seje Odbora za obrambo pod vodstvom poslancev SDS odpira neprijetno vprašanje: ali je Slovenija v očeh zaveznice NATO res postala zgolj pasivna opazovalka in »breme«, kot naj bi razkrivala depeša, ki jo ministrstvo za obrambo vztrajno skriva pred parlamentarnim nadzorom?

Slovenija kot »breme« za zavezništvo?

Poslanec SDS in podpredsednik odbora Žan Mahnič je prek družbenega omrežja X sporočil, da so poslanci SDS omenjeno sejo zapustili takoj po uvodnih besedah. Jabolko spora je depeša, poslana s Stalnega predstavništva Slovenije pri zvezi NATO v Bruslju. Po Mahničevih besedah vsebina tega dokumenta neposredno naslavlja neizpolnjevanje obrambnih zavez, ki jih je Slovenija sprejela, ter državo celo označuje za »breme« za zavezništvo. Gre za hude obtožbe, ki pod vprašaj postavljajo kredibilnost trenutnega vodenja obrambnega resorja. Čeprav se vlada navzven trudi prikazati Slovenijo kot aktivno in zanesljivo partnerico, opozicija opozarja, da notranji dokumenti zavezništva kažejo povsem drugačno, precej bolj skrb vzbujajočo sliko.

Člani odbora za obrambo iz @PS_SDS smo današnjo sejo po uvodnih besedah obstruirali, saj @MO_RS poslancem ni želelo pokazati depeše, poslane iz predstavništva Slovenije v @NATO, ki govori tudi o tem, da 🇸🇮 ne izpolnjuje nobenih zavez in da smo breme za zavezništvo. Očitno je… pic.twitter.com/QfKM6aKZkL

— Žan Mahnič (@ZanMahnic) February 20, 2026

Netransparentnost in skrivanje dokumentacije

Glavni razlog za odhod poslancev SDS s seje pa ni bila le vsebina depeše, temveč dejstvo, da ministrstvo za obrambo omenjenega dokumenta poslancem sploh ni želelo predložiti na vpogled. Mahnič poudarja, da je takšno ravnanje nedopustno, saj Odbor za obrambo opravlja nadzorno funkcijo nad delom ministrstva. »Očitno je vsebina depeše še bolj problematična, kot smo sprva mislili,« je zapisal Mahnič. Zavračanje vpogleda v dokumentacijo po mnenju opozicije le potrjuje sume, da so kritike iz Bruslja utemeljene in da se Slovenija sooča z resnimi težavami pri doseganju Natovih standardov, predvsem na področju investicij v obrambno opremo in zmogljivosti.

Politične posledice

Obstrukcija seje pomeni nov vrhunec v napetostih med opozicijo in ministrom za obrambo. Vprašanje, ki ostaja odprto, je, zakaj ministrstvo dokumenta ne želi razkriti niti pod pogoji zaupnosti, ki veljajo na zaprtih delih sej. Dokler vsebina depeše ostaja skrita pred očmi poslancev, se bodo ugibanja o tem, ali Slovenija dejansko izgublja zaupanje svojih zaveznic, le še stopnjevala.

Uradno stališče ministrstva: Gre za tajne podatke

Ministrstvo za obrambo v svojih uradnih odzivih na podobne očitke običajno poudarja dva ključna vidika:

1. Stopnja tajnosti: Ministrstvo pojasnjuje, da gre pri depešah s predstavništev za dokumente z visoko stopnjo tajnosti, ki vsebujejo ocene zaveznic. Razkritje takšnih dokumentov bi lahko škodovalo diplomatskim odnosom in varnostnim interesom države, zato njihova distribucija poteka po strogo določenih protokolih, ki ne vključujejo vedno javnih ali širših parlamentarnih razprav na odprtih sejah.
2. Napredek pri zavezah: Uradno stališče Vlade RS ostaja, da Slovenija aktivno povečuje obrambne izdatke. Izpostavljajo sprejetje zakonov o investicijah v Slovensko vojsko in načrt za dosego 2 % BDP do leta 2030. Trditve o tem, da smo »breme«, ministrstvo pogosto zavrača kot subjektivno interpretacijo opozicije in poudarja naše sodelovanje v misijah (npr. na Slovaškem in v Latviji).

Kje Slovenija najbolj zaostaja?

Čeprav ministrstvo za obrambo podrobnosti depeše ne želi pokazati, so kritike zavezništva do Slovenije že leta konsistentne. Glavne točke, kjer Slovenija velja za »problematično članico«, so:

• Dva odstotka BDP za obrambo: To je ključna zaveza vseh članic NATO. Slovenija se je zavezala, da bo ta cilj dosegla do leta 2030, vendar trenutni tempo rasti obrambnega proračuna po mnenju zaveznikov ne zagotavlja pravočasne izpolnitve.
• Srednja bataljonska bojna skupina: To je »kapitalni projekt« Slovenske vojske, ki se vleče že več kot desetletje. Odstop od nakupa osemkolesnikov Boxer in iskanje novih rešitev sta v Bruslju povzročila precejšnjo mero nezaupanja.
• Vlaganje v opremo: NATO zahteva, da države vsaj 20 % obrambnega proračuna namenijo za nakup nove opreme in raziskave. Slovenija se je temu cilju približala šele pred kratkim, a depeša po Mahničevih besedah nakazuje, da je realno stanje na terenu slabše od obljub.

Hrvaška in Madžarska nas prehitevata

Za primerjavo: Hrvaška je v zadnjem letu naredila velik preskok, predvsem z nakupom rabljenih francoskih lovcev Rafale in napovedjo, da bo cilj 2 % BDP dosegla že v letu 2025. Madžarska je ta prag prestopila že prej in močno vlaga v posodobitev svoje težke mehanizacije (tanki Leopard, oklepniki Lynx).

Obrambni izdatki v letu 2024/2025 (delež BDP)

Slovenija po drugi strani ostaja v skupini držav, ki so v Bruslju pod največjim pritiskom. Oznaka »breme« iz Mahničeve objave se verjetno nanaša na dejstvo, da Slovenija uporablja varnostne zmogljivosti zavezništva (npr. nadzor zračnega prostora, ki ga za nas opravljata Italija in Madžarska), sama pa k skupnim zmogljivostim ne prispeva sorazmerno s svojo gospodarsko močjo.

Podrobnejše uradne statistike o tem, kako si države delijo breme financiranja, so objavljene v Letnem poročilu generalnega sekretarja NATO.

P.J.

The post Obstrukcija seje odbora za obrambo: Ministrstvo skriva depešo o (ne)izpolnjevanju zavez NATO first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Obstrukcija seje odbora za obrambo: Ministrstvo skriva depešo o (ne)izpolnjevanju zavez NATO z dne, 2026-02-21 11:03:29, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/obstrukcija-seje-odbora-za-obrambo-ministrstvo-skriva-depeso-o-neizpolnjevanju-zavez-nato/

Snežni kaos je znova razgalil ranljivost elektroenergetskega sistema na severovzhodu države. Na območju Elektro Maribor še vedno odpravljajo posledice težkega snega, ki je podrl drevesa, poškodoval drogove in strgal električne vode. Tisoči gospodinjstev so že več dni brez elektrike, popolna vzpostavitev omrežja pa bo po napovedih trajala še nekaj časa.

V petek je brez elektrike ostalo približno 70 tisoč odjemalcev, trenutno jih je še okoli 29 tisoč. Prizadeto je skoraj celotno oskrbno območje – od Koroške prek Maribora in Ptuja do Goričkega in Spodnjega Podravja. Predsednica uprave Tatjana Vugrinec Burgar je razmere opisala kot izredno težke v celotnem sistemu, sanacija pa bo po njenih besedah trajala več dni.

Medtem ko pristojni govorijo o izrednih razmerah, so odzivi javnosti vse bolj kritični. Eden izmed bralcev opozarja: “Vzrok ni orkanski veter. Ni stoletni žled. Temveč približno 10–15 cm snega. Distribucijsko podjetje kot glavni razlog navaja padanje dreves na nadzemne vode. Gre za vzrok, ki je znan že leta. To pomeni, da se vsako leto znova zgodi isto: ljudje ostanejo brez ogrevanja, podjetja prekinejo delo, starejši in bolni ostanejo brez osnovne varnosti, hladilniki in zamrzovalniki odpovejo, digitalno odvisna družba obstane. Namesto sistemske rešitve se odpravljajo posledice dogodka, ki je bil povsem predvidljiv. Ob tem država spodbuja prehod na toplotne črpalke in električna vozila. Postavlja se legitimno vprašanje: ali je slovensko distribucijsko omrežje sploh pripravljeno na elektrificirano družbo? 70.000 ljudi brez elektrike ob običajnem sneženju ni zgolj tehnični problem. To je sistemski problem. Menim, da si tema zasluži resno javno obravnavo.”

Na terenu medtem pomagajo tudi gasilci, ki odstranjujejo podrto drevje, ter tehnične ekipe iz drugih delov Slovenije. Kljub temu številni prebivalci ostajajo brez osnovnih storitev. Kot poroča Večer, si ljudje pomagajo z agregati, kjer je to mogoče. V haloških občinah poleg elektrike primanjkuje tudi mobilnega signala, marsikje je motena oskrba z vodo. Posebej prizadeti so kmetje, ki brez električne energije ne morejo molsti krav.

Civilna zaščita je zagotovila agregate za težje bolne, ki so odvisni od medicinskih naprav, je pojasnila županja Cirkulan Antonija Žumbar. A dodatno stisko povzroča popolna komunikacijska odrezanost, saj številni prebivalci nimajo mobilnega signala in tako ne morejo dostopati do informacij ali poklicati na pomoč.

V Pomurju je po poročanju Vestnik najhuje na območju Goričkega, kjer dolgotrajen izpad elektrike povzroča tudi težave pri oskrbi s pitno vodo. Sneženje, ki po količini ni bilo izjemno, je tako odprlo širše vprašanje o odpornosti omrežja in pripravljenosti sistema na razmere, ki v tem delu države nikakor niso nepredvidljive.

Ž. K.

The post 70.000 ljudi brez elektrike zaradi mokrega snega: kolikokrat se bo še ponovil isti scenarij? first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom 70.000 ljudi brez elektrike zaradi mokrega snega: kolikokrat se bo še ponovil isti scenarij? z dne, 2026-02-21 10:02:28, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/70-000-ljudi-brez-elektrike-zaradi-mokrega-snega-kolikokrat-se-bo-se-ponovil-isti-scenarij/