Predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, ki so ga vložile poslanske skupine SDS, NSi, SLS, FOKUS in Demokrati, bi omogočil dostojen pokop tudi Romom, ki so jih leta 1942 v soteski Iške postrelili partizani. Zato smo se glede vloženega zakona obrnili tudi na Svet romske skupnosti Republike Slovenije, sam zakon pa je v imenu slednje komentiral njen predsednik Jožek Horvat Muc.
Povedal nam je, da se na ta zakon odziva v skladu z načeli, zgodovinske celovitosti in pietete, ne pa tudi z novim ideološkim razdvajanjem. Ob tem Muc izpostavlja, da je “primer pobitih Romov v Iški leta 1942 pri tem pomemben zato, ker kaže, da vprašanje prikritih grobišč ni samo vprašanje povojnih pobojev ali ene politične strani, ampak tudi vprašanje priznanja vseh civilnih žrtev.”
Predsednik Romske skupnosti tako poudarja, da njegov uravnotežen odziv “temelji na več poudarkih, da ima vsak človek pravico do groba, imena in dostojnega spomina, ne glede na narodnost, politično pripadnost ali stran konflikta, da morajo biti v javnem spominu priznane vse žrtve, vključno z romskimi družinami v Iški leta 1942”, pa tudi, da zanj priznanje teh zločinov ne pomeni zanikanja boja proti okupatorju. Izpostavlja tudi, da “zgodovinska odgovornost zahteva razlikovanje med odporom proti okupaciji in revolucionarnim nasiljem nad civilisti”. Meni pa, da se mora zakon osredotočati na “civilizacijski okvir za pokop in spomin vseh žrtev”, namesto, da postane “sredstvo politične rehabilitacije kolaboracije ali relativizacije fašizma in nacizma”.
Dosledna pieteta do vseh mrtvih…
Muc prav tako izpostavlja, da ravno dogodek v Iški v slovenski zgodovini ponazarja enega hujših primerov nasilja nad Romi med vojno, in dodaja: “V razpravah o prikritih grobiščih je zato legitimno opozoriti, da so bili med žrtvami tudi Romi, ženske in otroci, katerih trpljenje je bilo desetletja potisnjeno na rob javnega spomina.”
“Iz javnega ali političnega argumenta, običajno najbolj prepričljiva drža je dosledna pieteta do vseh mrtvih, zavračanje maščevalnega zgodovinopisja, zahteva po zgodovinski resnici brez selektivnega spomina, in zavračanje instrumentalizacije žrtev za današnje strankarske boje”, je še povedal Muc in za dodal, da “pravno ozadje sedanjih razprav izhaja iz Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki ureja evidentiranje, varstvo in pokop prikritih grobišč ter poudarja pravico do dostojnega pokopa.” Za konec pa je izrazil prepričanje, da se je pri razpravi o tovrstnih zakonih treba paziti “dveh skrajnosti”: “Da se zločini partizanske strani ne zamolčijo ter, da se iz priznanja teh zločinov ne dela enačaja med odporom proti okupatorju in kolaboracijo z nacifašizmom.”
Preventivno umorjeno 53 Romov
Množično grobišče pobitih Romov v Iški je bilo sicer odkrito leta 2017, takratna vladna komisija za prikrita grobišča pa je ugotovila, da so bili ustreljeni maja leta 1942. Izkopanih je bilo posmrtnih ostankov 53 Romov v sedmih grobovih. V treh je bilo po samo eno okostje, v dveh po dva, dva groba pa sta bila množična. V manjšem od zadnjih dveh grobov, je bilo zakopanih 12 trupel, v večjem pa 34. Med pobitimi so bili tako odrasli kot otroci, tako ženske kot moški. Osebni predmeti, ko so bili odkriti zraven žrtev, pa so potrjevali, da gre za civilne in ne vojaške žrtve. Kot razlog za ta zločin, v katerem sta bili pobiti dve večji romski družini, se navaja “preventivno uničenje”. Z drugimi besedami, partizani so se bali, da bi jih Romi lahko izdali.
A. S.
The post Svet romske skupnosti: treba je priznati vse civilne žrtve first appeared on Nova24TV.
Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Svet romske skupnosti: treba je priznati vse civilne žrtve z dne, 2026-05-16 11:30:33, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/svet-romske-skupnosti-treba-je-priznati-vse-civilne-zrtve/
Ob štirideseti obletnici prvega filma Top Gun, ki je izšel 16. maja 1986, sta se oba dela kultne franšize ponovno vrnila na velika platna. Jubileju se je z objavo spominov na snemanje poklonil tudi Tom Cruise, ki ga je vloga vojaškega pilota Peta ‘Mavericka’ Mitchella tedaj izstrelila v sam vrh filmske industrije.
Duo Maraaya po angleški različici predstavlja še slovensko različico pesmi ALU ALU ALU, za katero sta posnela tudi videospot. Skladba z živahnimi ritmi odpira teme sočutja, miru in človečnosti ter opozarja na nesmisel vojn, merjenja moči in sovraštva. Marjetka in Raay pravita, da želita s pesmijo ljudi spodbuditi k večji srčnosti in zavedanju, da smo tukaj drug za drugega. Videospot spremlja močno sporočilo pesmi, ki skozi glasbo opozarja tudi na zgodovinske napake, ki se še vedno ponavljajo.
