Zveza svobodnih sindikatov Slovenije svoje članstvo vabi na posvet, na katerem bodo predstavljeni razlogi za nasprotovanje Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije in za izvedbo referenduma. Pri tem pa v oči bode določilo, da se lahko udeležba na posvetu šteje v sindikalne ure. To odpira vprašanje, ali se lahko čas, namenjen referendumski politični aktivnosti, opravičuje kot sindikalna dejavnost – in s tem predstavlja tudi strošek delodajalca oziroma javnih sredstev.

Generalni sekretar ZSSS Boštjan Medik je 4. septembra sindikalne zaupnice, zaupnike ter članice in člane sindikata povabil na posvet z naslovom Referendum zoper Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) – zakaj referendum.

Posvet bo v ponedeljek, 14. septembra, ob 14. uri v prostorih Mariboxa v Mariboru. Kot pojasnjuje ZSSS, želijo na srečanju predstaviti razloge, zaradi katerih sindikati nasprotujejo zakonu, ter pojasniti, zakaj so se odločili za referendum. Posebej zanimiv je del dopisa, kjer ZSSS članom sporoča: “Udeležba na posvetu se šteje v sindikalne ure v kolikor je tako določeno z veljavnimi kolektivnimi pogodbami in akti.”

Prav ta stavek odpira vprašanje financiranja takšne aktivnosti. Če se zaposleni posveta udeleži v okviru sindikalnih ur, čas njegove odsotnosti z običajnega dela namreč ni nujno njegov zasebni čas. V javnem sektorju bi tako čas udeležbe predstavljal strošek javnih sredstev, v zasebnem pa strošek delodajalcev.

Gre za prepičevanje o stališču sindikatov do konkretnega zakona

Ob tem pa namen srečanja po lastnem opisu ZSSS ni zgolj splošno izobraževanje o sindikalnem delu. Na posvetu bodo članom predstavljeni “ključni razlogi, zaradi katerih sindikati nasprotujemo sprejemu zakona”, pa tudi razlogi, zaradi katerih menijo, da je pomembno, da se o njem odločajo volivci na referendumu. Gre torej za aktivnost, ki je neposredno povezana z referendumom in s prepričevanjem javnosti o stališču sindikatov do konkretnega zakona.

Kdo plača čas, namenjen referendumskemu angažmaju?

Vprašanje zato ni zgolj, ali sindikati lahko organizirajo takšne posvete, seveda jih lahko. Bolj zanimivo je vprašanje, kdo nosi strošek časa zaposlenih, če je ta aktivnost priznana kot sindikalna ura. Če zaposleni zaradi udeležbe na referendumskem posvetu del delovnega časa nameni tej aktivnosti, se postavlja vprašanje, ali je primerno, da je takšen čas krit iz pravic, namenjenih sindikalnemu delu, oziroma da posledično strošek nosi njegov delodajalec.

Še posebej občutljivo je vprašanje v javnem sektorju. Tam delodajalec sredstva za plače zagotavlja iz javnih virov, zato bi lahko čas zaposlenega, namenjen tovrstnemu referendumskemu angažmaju, posredno predstavljal strošek davkoplačevalcev. V zasebnem sektorju pa bi breme nosil delodajalec, ki zaposlenemu za čas sindikalne aktivnosti zagotavlja pravico do odsotnosti oziroma plačila, če je to določeno s kolektivno pogodbo ali drugimi akti.

Sindikalno delo ali politična aktivnost?

Ključno vprašanje je zato, kje je meja med legitimnim sindikalnim delovanjem in politično oziroma referendumsko kampanjo. Sindikati imajo pravico izražati svoja stališča in organizirati aktivnosti, povezane z interesi zaposlenih. Toda ko gre za konkreten referendum in organiziranje dogodka, katerega namen je članom predstaviti argumente za nasprotovanje zakonu, je vprašanje uporabe sindikalnih ur še posebej relevantno.

Sara Kovač

The post Škandal: politični boj proti višjim plačam delavcev sindikati ne plačujejo iz svojih žepov first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Škandal: politični boj proti višjim plačam delavcev sindikati ne plačujejo iz svojih žepov z dne, 2026-09-07 12:51:18, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/skandal-sindikalni-boj-proti-visjim-placam-delavcev-placujejo-delodajalci/

Islamski terorist, ki se je skrival v Sloveniji kot prosilec za azil, je dobil pet let zapora. 

Sojenje pripadniku ISIS, ki je bil kuhar v Ljubljani je dobilo svoj epilog v zadnjem trenutku; ker je bil v priporu od leta 2024, pripor pa ne more trajati več kot dve leti, bi ga sodišče moralo izpustiti, da se brani iz prostosti.

Danes 43-letni Iračan Aziz Rašid je v Slovenijo prišel leta 2019 kot begunec. Samo štiri dni potem, ko je bil nastanjen v azilnem domu, je pobegnil naprej v Nemčijo, kar pomeni, da beg zanj ne predstavlja težav. V Nemčiji je podal namero za mednarodno zaščito, a mu je bila zavrnjena, zato so ga na podlagi dublinske uredbe vrnili k nam. Marca 2021 je že drugič pobegnil v Nemčijo, tokrat preko Francije, a so ga znova vrnili k nam. Tako se je v Ljubljani zaposlil kot kuhar.

Zaradi kar dveh vstopov v Nemčijo pa so nanj postale pozorne nemške oblasti. Organi za zaščito ustavne ureditve so tako ugotovili, da je Aziz uporabljal več različnih imen in kar štiri rojstne datume. Ko je bil kot ilegalec drugič ujet v Nemčiji, se je namreč predstavil kot Aršad Khamis Hamdani Aziz, za tem imenom pa so bile že razpisane mednarodne tiralice. Potem, ko je bil pri nas aretiran, se je v času sojenja izrekal za nedolžnega prosilca za azil, obdolžen pa je bil članstva v teroristični armadi zloglasne Islamske države (ISIS). Tako je bil konec avgusta obsojen zaradi terorizma na pet let zapora.

Vpleteni tudi žena in otroci

Konec prejšnjega tedna pa je javnosti poročilo agencije EU za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah Eurojust predstavilo dejavnosti slovenskih organov v primeru kuharskega terorista. Ko je bil drugič vrnjen iz Nemčije, se je začela preiskava s pomočjo Interpola in ameriškega Zveznega preiskovalnega urada (FBI), ki sta slovenskim preiskovalcem izročila dokaze proti Azizu. Kot je sam priznal, je bil Aziz že aretiran v Iraku leta 2005 iz strani enote ameriških plačancev podjetja Blackwater zaradi tega, ker so bili na neeksplodirani bombo odkriti njegovi prstni odtisi. Je pa Aziz to zanikal, kot je tudi zanikal, da so ga dve leti kasneje aretirale še koalicijske sile.

Potem, ko so ga priprle, so slovenske oblasti stopile v stik z iraškim nacionalnim centrom za mednarodno pravosodno sodelovanje NCIJC. Preko Eurojusta so tako slovenski organi prejeli dokaze, da je bil Aziz dejavni član vojaške enote Dat al-Sawari pod vzdevkom Abu Hadžar. Gre za enoto, ki je delovala vojaškim ministrstvom ISIS. Ameriške enote so Aziza in njegovo enoto odkrile v zaseženih plačilnih listah tega terorističnega kalifata, evidence pa kažejo, da so tudi njegovi trije otroci in žena od teroristov prejemali štipendijo. Je pa Aziz med sojenjem povedal, da so ga ugrabili in ustrelili šiiti, Kurdi in Hezbolah, vsi trije pa so znani kot borci proti Islamski državi.

Dokazov proti Azizu sicer niso zagotovile samo ZDA, ampak preko Eurojusta tudi Iračani. Ravno pri čakanju na te dokaze iraškega pravosodja se je začelo zapletati, saj se brez njih sojenje ni moglo končati, Azizu pa se je iztekal dovoljeni rok za pripor. Če bi bil izpuščen pred zaključkom sojenja, bi verjetno znova pobegnil kam drugam. A kljub temu so dokazi prišli pravočasno, terorist pa je bil obsojen, čeprav le na pet let. Sodba po dostopnih informacijah sicer še ni pravnomočna.

A. S.

The post Teroristi so med nami – iraški kuhar, ki je prišel v Slovenijo kot “begunec”, obsojen first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Teroristi so med nami – iraški kuhar, ki je prišel v Slovenijo kot “begunec”, obsojen z dne, 2026-09-07 11:49:53, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/teroristi-so-med-nami-iraski-kuhar-ki-je-prisel-v-slovenijo-kot-begunec-obsojen/

V Avstriji je ob začetku novega šolskega leta danes začela veljati prepoved nošenja islamskih naglavnih rut za dekleta, mlajša od 14 let. Omejitev velja za javne in zasebne izobraževalne ustanove po vsej državi.

Danes se je pričelo novo šolsko leto v treh od devetih avstrijskih zveznih dežel. Deklicam, mlajšim od 14 let, je v skladu z zakonom v avstrijskih šolah prepovedano nošenje vsakršnega pokrivala, ki pokriva glavo v skladu z islamsko tradicijo, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Izjeme veljajo za pouk in šolske prireditve zunaj šole.

Za kršitve so predvidene globe do 800 evrov, ki se lahko izrečejo večkrat. Ministrica za integracijo Claudia Bauer iz avstrijske Ljudske stranke (ÖVP) je po poročanju BBC dejala, da je naglavna ruta “znak zatiranja in sredstvo za nadzor deklet že od zgodnjega otroštva“.

Bo prepoved še enkrat preprečilo ustavno sodišče?

Kritiki pa opozarjajo, da novi zakon spodbuja protimuslimanske ozračje v državi in bi lahko bil protiustaven. Zakon, ki so ga predlagale koalicijske ljudska stranka (ÖVP), Socialni demokrati in Neos, je decembra lani z veliko večino sprejel avstrijski parlament. Proti so glasovali poslanci Zelenih, ki so menili, da je v nasprotju z ustavo. V Avstriji, kjer v zadnjih letih narašča nenaklonjenost do priseljencev, zlasti do muslimanov, je konservativna vlada zakon zagovarjala v imenu zaščite deklic in najstnic. Prvi poskus prepovedi, ki jo je leta 2019 skušala doseči takratna avstrijska vlada, je leto kasneje zavrnilo ustavno sodišče, ki je zakon označilo za diskriminatoren.

C. Š., STA

The post V avstrijskih šolah pričela veljati popolna prepoved islamskih rut za deklice first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom V avstrijskih šolah pričela veljati popolna prepoved islamskih rut za deklice z dne, 2026-09-07 11:49:54, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/v-avstrijskih-solah-pricela-veljati-popolna-prepoved-islamskih-rut-za-deklice/