“Vici se pišejo sami; “Hans Christian Andersen in brata Grimm so vajenci proti njemu”, sta le primera komentarjev na družbenem omrežju X, ki so se usuli po nedavnem hvalisanju predsednika vlade Roberta Goloba, ki se kar ne more načuditi uspehom dela njegove vlade.

Pred četrtkovim soočenjem na “depolitizirani” javni RTVS je na Instagramu zaokrožil posnetek, kjer je bil premier povprašan, kako se pripravlja na soočenje. Ta pa na to odgovori: “Bo prvo. Ma že cel dan me zasuvajo z rezultati, vsi so tako dobri, da meni ni jasno, a res ne znamo to spraviti do ljudi, ali pa ljudje to vejo, ampak se nočejo zdaj izpostavljati in bodo to pokazali na volitvah.”

Preberite tudi: Naraslo število ljudi, ki živijo pod pragom tveganja revščine

Odgovor premierja je pričakovan, saj lahko že tekom celotnega mandata poslušamo, kako oh in sploh smo in da nam zavidajo vsi. A ker je realnost povsem drugačna, ne čudi, da se v lačnih odzivih na premierjevo PR-izvajanje berejo komentarji v smislu: “Ko je humor na račun samega sebe še edino, kar ti preostane.”; “A je to joke?!”; “Predsednik vlade se bo nekega jutra zbudil in morda celo ugotovil, da vodi vlado RS? Nič ni nemogoče!”; “Ni mu pomoči. Tako daleč je prišel, da še sam sebi verjame, čeprav dobro ve, da ni res.”; “Cesar je nag. Tipičen primerek”.

Kar je resničnega Golob tukaj ugotovil, je, da so ga ljudje spregledali. Ne verjamejo več vanj. V družbi jih je sram govoriti o “uspehih” Svobode. V anonimnosti volilne kabine bo še slabše. https://t.co/W2a4RTpDo1

— Žiga Turk (@ZigaTurk) February 20, 2026

Gospodarstvo se je znašlo v težkem položaju

Če pogledamo najprej samo področje gospodarstva, lahko vidimo, da stanje nedvomno ni rožnato. Zaradi nenehnih obremenitev plač je BDP bistveno nižji v času te vlade, kot je bil v času prejšnje vlade. Če je realna rast BDP za Slovenijo leta 2021 znašala 8,4 odstotka, je ta leta 2022 znašala 2,7 odstotka, leta 2023 2,4 odstotka, leta 2024 1,7 odstotka, leta 2025 pa 1,1 odstotka. Zaradi visoke davčne obremenitve, rastočih stroškov dela in obsežne birokracije tuji vlagatelji vedno manj zaupajo v slovensko gospodarstvo. Slovenija tako pri privabljanju neposrednih tujih naložb zaostaja za primerljivimi državami v regiji. Konec leta 2024 so tuje naložbe dosegle 34,4 odstotka BDP, medtem ko so bile na Hrvaškem in Češkem skoraj dvakrat višje. Bloomberg je sicer objavil, da je kupna moč povprečne neto plače na Hrvaškem višja od kupne moči povprečne neto plače v Sloveniji.

V zadnjih štirih letih je bilo mogoče videti strm porast zaprtij podjetij, ki se ukvarjajo z dejavnostjo z nizko dodano vrednostjo, pa tudi samostojnih podjetij (s. p.), ki so ključni nosilci lokalne ekonomije in zaposlovanja. Zaradi izjemne rasti stroškov dela je po oceni Gospodarske zbornice Slovenije ogroženih 16 tisoč podjetij in 66 tisoč delovnih mest. V marsikaterih podjetjih se je začelo razmišljati o zmanjšanju obsega poslovanja, o selitvi dejavnosti v tujino. Oboje pa se je že začelo prakticirati tudi v praksi.

Zdravstvo potegnili globlje v brezno

Čeprav so nam med prioritetami obljubljali ureditev na področju zdravstva, smo dobili vse prej kot to. Fokus na razmejitev javnega in zasebnega je slovensko zdravstvo potegnil globlje v brezno. Namesto specialističnega pregleda v 30 dneh smo dobili podaljšanje čakalnih vrst.

Čakalne vrste za bolnike, ki čakajo nedopustno dolgo, so se podaljšale za približno 70 odstotkov. Z 1,29 milijona na 1,74 milijona se je med letoma 2022 in 2026 povečalo skupno število čakajočih na zdravstvene storitve, ugotavlja portal Info360, kar predstavlja 35-odstotno rast.

140 tisoč ljudi je brez osebnega zdravnika. Ker pa imamo 50 tisoč odraslih pri pediatrih, je manj prostora za otroke. Da ne omenjamo, da vlada tudi pomanjkanje ginekologov. Njihova “reforma” tako ni šla v smer krepitve javnega sistema, temveč so del kadra spodbudili k odhodu v zasebni sektor. Kot pravijo Mladi zdravniki, nobena vlada doslej ni tako izrazito pospešila premikov v smer privatizacije, kot pa aktualna vlada.

Plačuje se za nekaj, česar sploh ni mogoče koristiti

Čeprav smo od 1. julija lani primorani plačevati obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo, celoten obseg pravic, ki jih sistem dolgotrajne oskrbe uvaja, še vedno ni mogoče uveljavljati v praksi. Zatika se pri zagotavljanju oskrbe na domu, ki starejšim omogoča, da lahko dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Celo na eno do dve leti naj bi se po nekaterih projekcijah podaljšala dostopnost pravic.

Velik razkorak med obljubljenimi številkami in samo realizacijo

Koalicija pa je sicer daleč od obljub na področju stanovanjske politike. Potem ko je podpredsednica vlade iz vrst SD Tanja Fajon pred volitvami obljubljala 10 tisoč novih neprofitnih stanovanj do leta 2030, je minister Luka Mesec v istem obdobju obljubil kar 30 tisoč novih stanovanj. Ambicioznim obljubam se je kmalu pridružil še premier, ki je novembra 2022 napovedal 20 tisoč novih stanovanj. V mandatu te vlade je bilo zgrajenih, kupljenih ali drugače zagotovljenih 1918 novih najemniških stanovanj. 1338 stanovanj se je po podatkih portala Info360 začelo graditi od leta 2022 do leta 2025, ta pa bodo v uporabo dana v času naslednjih vlad.

Med uspehe aktualne vlade tudi ni mogoče uvrščati visokih cen hrane. Medtem ko so v Avstriji, na primer, znižali davek na dodano vrednost za osnovna živila, so se vladajoči spomnili koncepta košarice živil, s katero se je javnosti kazalo, da se cene osnovnih izdelkov umirjajo ali celo znižujejo, čeprav so le-te bile in ostajajo visoke. Ne pozabimo, da so podatki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za december 2025 jasno pokazali, da imamo najhitrejšo rast cen hrane v celotni Evropski uniji (EU), 6,8-odstotno, medtem ko se je v večini drugih držav umirjala ali padala. V luči visokih življenjskih stroškov so tako upravičeno razočarani zlasti razočarani upokojenci, katerih pokojnine so se z redno februarsko uskladitvijo zvišale za 4,2 odstotka. Zvišanje pa je bilo manjše od pričakovanj zaradi uvedbe zimskega dodatka, ki je predstavljal eno od predvolilnih potez aktualne vlade.

Od neučinkovite sanacije poplav do razočaranja hudo bolnih otrok z redkimi boleznimi

Čeprav se je po uničujočih poplavah obljubljala hitro sanacijo, nove domove in odpornejšo infrastrukturo, so se kaj kmalu številne obljube izkazale za nerealne ali neizpolnjene. Golobova vlada je tekom mandata branila nedelujoč državni sistem na področju reševanja romske problematike navkljub številnim opozorilom, da je problematika vidno eskalirala, šele smrt pa je zadostovala, da se je začelo na strani oblasti zbujati spoznanje, da romska problematika ni plod fantazije. Vladajoča garnitura pa se sicer ne zna soočati z demografsko zimo, ki nedvomno predstavlja ključni strateški problem. Potem ko je na začetku mandata šla v ukinitev Urada za demografijo, se je v Sloveniji namreč rodilo najmanj otrok, odkar beležimo rojstva v zadnjih 100 letih. Medtem ko je obstajalo upanje, da se bo končno stopilo nasproti otrokom z najhujšimi redkimi boleznimi in zagotovilo kritje stroškov naprednega zdravljenja v tujini, je nedavno sprejetje zakona prineslo predvsem razočaranje. Slednji namreč vsebuje določilo, da sklad krije zdravljenje le bolnikom, ki so vključeni v III. fazo kliničnih študij. To pa v praksi pomeni, da bodo starši primorani še naprej svoje otroke izpostavljati javnosti z željo, da jim omogočijo možnost za normalno življenje.

Kot da ne bi vse skupaj zadostovalo, pa še zdaleč nismo našteli vseh tako imenovanih “uspehov” te vlade, je indeks zaznave korupcije v prejšnjem tednu pokazal, da Slovenija postaja vse bolj koruptivna. V zadnjem letu Golobove vlade se je zabeležil padec s 36. na 41. mesto. Slovenija z 58 osvojenimi točkami tako zaostaja za povprečjem Zahodne Evrope in Evropske unije, ki znaša 64 točk. Res hvalisanja “vredno”.

S. K.

The post [Video] Ko samozavestne izjave Goloba preveri statistika first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom [Video] Ko samozavestne izjave Goloba preveri statistika z dne, 2026-02-20 17:14:44, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/video-ko-samozavestne-izjave-goloba-preveri-statistika/

Francoski predsednik Macron je ostro zavrnil pripombe italijanske premierke Meloni glede smrti študenta Quentina Deranquea, ki je umrl po napadu skrajnih levičarjev v Lyonu.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je dogodek označila za evropsko rano in opozorila, da politično nasilje nikoli ne more biti opravičljivo, poroča Remix News.

Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je iz Novega Delhija sporočil, naj se tuji voditelji ne vmešavajo v notranje francoske zadeve, pri čemer je Meloni posredno obtožil dvoličnosti.

Po njegovem naj bi nacionalisti najprej branili svojo lastno suverenost, nato pa komentirali dogajanje drugod.

Skrajna levica ustvarja okolje za politično nasilje
V Rimu so začudeni nad Macronovim tonom, medtem ko je francoska politika zaradi primera pod pritiskom, zlasti skrajna levica, ki se brani pred očitki, da je ustvarila okolje, v katerem uspeva politično nasilje.

Domen Mezeg

The post Meloni Macroniju očitala nasilje skrajne levice na protestih first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Meloni Macroniju očitala nasilje skrajne levice na protestih z dne, 2026-02-20 17:15:00, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/meloni-macroniju-ocitala-nasilje-skrajne-levice-na-protestih/

Po štirih letih vztrajnega dvigovanja davkov in uvajanja prispevkov, so se v stranki SD zdaj – le mesec dni pred volitvami – odločili, da jih pa skrbi za plače in pokojnine ljudi. Morda jih skrbi, a bolj kot za kaj drugega – za rezultat volitev.

Spomnimo, za čas tega mandata je stranka SD bolj malo oglašala, prepoznavna pa je postala po aferah.  Skoraj nič ni kazalo, da bi vladajoče stranke resno skrbelo za kupno moč ljudi ali konkurenčnost podjetij, zato je dvom v njihovo iskrenost pri tej potezi utemeljen.

Poslanska skupina SD je na vlado naslovila pobudo za zamrznitev usklajevanja obveznega zdravstvenega prispevka. Od 1. marca 2026 bi se ta prispevek – ki se vsako leto avtomatično zviša v skladu z rastjo povprečne bruto plače – moral dvigniti na približno 39,36 evra (iz sedanjih 37,17 evra). Zdaj SD predlaga, naj se ta podražitev ustavi.

A kje je bila ta “skrb” v preteklih letih, ko so uvajali obvezni zdravstveni prispevek pod pretvezo “ukinitve” prostovoljnega obveznega zavarovanja, ko so uvedli prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki dodatno obremenjuje tudi upokojence in popoldanske s.p.-je? Ali pa ko so v proračunskih razpravah podpirali višje javne izdatke brez resne davčne razbremenitve dela in ko so v programu za 2022–2026 obljubljali krepitev javnega zdravstva, a so hkrati dopustili, da se obremenitve zaposlenih in podjetij kopičijo?

Zdaj, ko se bližajo volitve in ankete kažejo naraščajoče nezadovoljstvo, nenadoma postane zamrznitev prispevka nujna pobuda. Devet poslancev SD, na čelu z Meiro Hot, je podpisalo pobudo vladi – isti vladi, ki jo podpirajo in v kateri imajo svoje ministre – da pripravi ukrepe za zamrznitev.

To ni skrb za ljudi. To je klasična predvolilna taktika: po letih ignoriranja realnih težav gospodarstva in gospodinjstev zdaj ponujajo kozmetične popravke, da bi omilili jezo volivcev. En mesec pred volitvami se spomnijo, da prispevek “preveč bremeni” – potem ko so ga sami pomagali uveljaviti in vzdrževati v sistemu, ki ga niso reformirali v pravičnejšo, sorazmerno obliko (kot so sicer obljubljali v svojih programih).

A.H.

The post SD predlaga zamrznitev obveznega zdravstvenega prispevka – kje so bili do zdaj? first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom SD predlaga zamrznitev obveznega zdravstvenega prispevka – kje so bili do zdaj? z dne, 2026-02-20 16:14:14, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/sd-predlaga-zamrznitev-obveznega-zdravstvenega-prispevka-kje-so-bili-do-zdaj/

Je v ozadju dogovor na višji ravni ali interes Zorana Jankovića? 13 okrajnih volilnih komisij, ki jih vodijo sodniki, je na isti dan sprejelo identične sklepe, s katerimi so predčasna volišča selile izven zakonsko določenih območij v dvorano Stožice. Račun za “lagodnost” in kršenje zakona: okoli 150.000 evrov.

Na območju Ljubljane in okolice je 14 okrajnih volilnih komisij 19. januarja hkrati odločilo, da bodo predčasna volišča v dvorani Stožice. V 13 okrajih to pomeni jasno kršitev 69. člena zakona o volitvah poslancev, ki določa, da mora biti predčasno volišče na območju volilnega okraja. Takšna sistemska kršitev se v državi dogaja le v Ljubljani. Podobnemu združevanju volišč smo bili že priča, prvič menda v času covida, a takrat ne v Stožicah. Dvorana je v lasti Mestne občine Ljubljana, ki jo vodi Zoran Janković, samo za najem prostorov pa je občina napovedala račun v višini 120.000 evrov (z drugimi stroški okoli 150.000 evrov, ocenjujejo na Državni volilni komisiji).

Dogovor na višji ravni?

Sklepi, ki so mi jih včeraj poslali iz Državne volilne komisije (DVK), razkrivajo nenavadno naključje: vseh 13 okrajnih komisij je na isti dan sprejelo vsebinsko povsem enake sklepe o kršenju zakona. Ker se vrh DVK z odločitvijo ne strinja – tako zaradi nezakonitosti kot zaradi visoke cene – je težko verjeti v spontano odločitev. Vse kaže na dogovor na višji ravni, sklepali pa bi lahko tudi na močan interes ljubljanskega župana Zorana Jankovića.

Tukaj sta primera identičnih sklepov (označeno z rdečo), ki sta bila sprejeta na isti dan v različnih okrajih:

Vič Rudnik 2: Sklep o selitvi v Stožice pod točko 3:

V okraju Vič Rudnik 3 pa enak sklep na isti dan tako:

Kdo so podpisniki nezakonitih sklepov?

Zakon zahteva, da okrajne komisije vodijo sodniki, ki naj bi bili jamstvo za zakonitost. V tem primeru pa so prav sodniki tisti, ki so se na zakon “požvižgali” in podpisali sklepe o kršenju zakona. Edini okraj, ki s selitvijo ne krši zakona, je Moste – Polje 3 (kjer Stožice fizično ležijo), vendar bo ta okraj izvajal volitve za vse ostale, ki so v kršitvi.

Seznam vseh okrajev, kjer so odločili, da bodo predčasne volitve v dvorani Stožice je takšen:

Okraje, kjer se bo kršil zakon, vodijo sodniki in sodnice: Barbara Žužek Javornik, Magda Teppey, Nadija Kardelj, Lidija Leskošek, Nina Drozdek Draganić, Matjaž Voglar, Maja Jurak, Marjutka Paškulin, Marjeta Švab Širok, Vesna Drvarič, Dragan Trivič, Andreja Sedej Grčar, Andreja Simsič, Deja Kozjek. Le okraju Vič Rudnik 2 je podpisnik podpredsednik Rok Janez Šteblaj, verjetno, ker je bila predsednica odsotna.

Razlogi za odločitev o kršenju volilnega zakona naj bi bili v pomanjkanju lastnih prostorov in “lagodnosti” za izvajalce volitev. Cena te lagodnosti pa je kršitev zakona in slabša dostopnost za volivce iz oddaljenih krajev (npr. Horjul, Velike Lašče, Vodice), ki se bodo morali na predčasno glasovanje voziti v Stožice.

AI Gemini sem prosil za oceno, koliko racionalno je skupno volišče, če upoštevamo, da bi lahko bil strošek celotnih volitev za DVK okoli 8 milijonov evrov, strošek dvorane Stožice pa 150.000 evrov.

Odgovor je bil takšen:

“Ocena vrednosti 150.000 evrov za zgolj predčasna volišča v Ljubljani v primerjavi s proračunom 8 milijonov evrov za celotne volitve v državi razkriva precejšnje nesorazmerje. Da bi lažje razumeli, ali je ta znesek visok, ga moramo razčleniti skozi več vidikov:

-1 Odstotkovni delež stroška

Če celotna izvedba volitev (vseh 3.000+ volišč, delo vseh volilnih komisij, tiskanje gradiv, pošta, informacijska podpora) stane 8 milijonov, potem samo ljubljanska dvorana za tri dni predčasnega glasovanja predstavlja skoraj 1,9 % celotnega državnega proračuna za volitve.

To se morda sliši malo, a upoštevati moramo, da Ljubljana predstavlja približno 15 % volilnega telesa. Če bi vsa volišča v Sloveniji stala sorazmerno toliko kot ljubljansko, bi stroški samo za najem dvoran presegli celoten proračun volitev.

-2 Primerjava “najemnina vs. celotna izvedba”

Strošek 8 milijonov evrov vključuje:

-nadomestila za člane volilnih odborov (na tisoče ljudi)
-tiskanje glasovnic in gradiva
-pošiljanje 1,7 milijona vabil in tisoče glasovnic v tujino
-izvedbo na dan volitev na vseh voliščih po državi

Ljubljanskih 150.000 evrov pa gre v veliki meri zgolj za najemnino dvorane in osnovno logistiko za tri dni. To pomeni, da je “fiksni strošek” prostora v Ljubljani ekstremno visok v primerjavi s katerimkoli drugim krajem v Sloveniji, kjer okrajne komisije običajno uporabljajo prostore v javni lasti (upravne enote, šole, občinske stavbe) brezplačno ali za simbolne stroške.

-3 Logika “združevanja”

Okrajne volilne komisije selitev v Stožice utemeljujejo z optimizacijo. Vendar pa številke kažejo nasprotno:

-V preteklosti: Vsak od 14 okrajev je imel svoje volišče v prostorih upravne enote ali občine. Strošek najema je bil blizu 0.
-Danes (Stožice): Plača se visoka komercialna najemnina (120.000 € + stroški), ki se iz državnega proračuna (DVK) prelije v proračun Mestne občine Ljubljana.

Spletni časopis, Peter Jančič

The post Usklajen “pohod” sodnikov v Stožice: 13 ljubljanskih okrajev hkrati v kršitev zakona first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Usklajen “pohod” sodnikov v Stožice: 13 ljubljanskih okrajev hkrati v kršitev zakona z dne, 2026-02-20 15:13:40, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/usklajen-pohod-sodnikov-v-stozice-13-ljubljanskih-okrajev-hkrati-v-krsitev-zakona/

Pet največjih evropskih obrambnih sil (Nemčija, Velika Britanija, Francija, Italija in Poljska) načrtuje skupno vlaganje v razvoj vojaških dronov kot del širših prizadevanj za krepitev obrambne industrije, kar je odziv na rusko invazijo na Ukrajino in pomisleke glede ameriške zavezanosti NATO-u.

Po dokumentu, ki ga je videl Reuters, in na podlagi vira iz poljskega obrambnega ministrstva si države želijo sodelovati pri razvoju avtonomnih dronov.

Vojna v Ukrajini je pokazala, da lahko takšni brezpilotniki predstavljajo učinkovito alternativo dragim projektilom protizračne obrambe, poroča Index.hr.

Skupina petih ministrov za obrambo, ki se bo sestala v Krakovu, združuje države z največjo vojaško porabo v Evropi.

Ministri v dokumentu poudarjajo povečanje proizvodnih kapacitet evropske obrambne industrije, podporo fiskalni fleksibilnosti Evropska unija za obrambne izdatke ter razvoj instrumentov kreditiranja, hkrati pa bo vloga EU ostala v podpori nacionalnih obrambnih sposobnosti.

EU soočenje z ruskimi hibridnimi grožnjami
Obvezali so se k sodelovanju znotraj NATO-a in EU za soočanje z ruskimi hibridnimi grožnjami ter k nadaljevanju podpore Ukrajini in prizadevanjem za mir.

Pobuda, imenovana LEAP, ima cilj povečati sodelovanje pri razvoju in nabavi poceni efektorjev in avtonomnih platform, pri čemer efektorji predstavljajo komponente, ki ustvarjajo fizični učinek, avtonomne platforme pa so brezpilotni sistemi, sposobni samostojnega odločanja.

Domen Mezeg

The post Pet evropskih držav za skupni razvoj vojaških dronov first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Pet evropskih držav za skupni razvoj vojaških dronov z dne, 2026-02-20 14:12:41, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/pet-evropskih-drzav-za-skupni-razvoj-vojaskih-dronov/

Stranki SDS in NSi sta na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti dela Zakona o dolgotrajni oskrbi. Izpodbijata določbi, ki uzakonjata plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo – ta obveznost bremeni upokojence in dodatno tudi popoldanske samostojne podjetnike (popoldanske s. p.).

V opoziciji so že dlje časa kritični do tega, da zakon s plačevanjem prispevka obremenjuje tudi nekatere najranljivejše skupine, zlasti upokojence, ki so hkrati tisti, ki so jim storitve dolgotrajne oskrbe namenjene. Kot del predvolilnih obljub so že napovedovali ukinitev prispevka za določene skupine. Kritični so tudi do tega, da je država začela zaračunavati prispevek, še preden je v celoti začela izvajati storitve, ki jih zakon predvideva.

Poslanec Janez Cigler Kralj je uvodoma poudaril, da sta NSi in SDS že dlje časa kritični do načina “zaračunavanja prispevka na zalogo” in dejstva, da storitve še niso na voljo oziroma se ne izvajajo v zadostni meri. “Zavoljo pritiska ljudi in posluha obeh strank smo se dogovorili, da vložimo zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o dolgotrajni oskrbi Golobove vlade in Levice v delu, ki preobremenjuje prebivalstvo,” je dejal.

Zahvalil se je poslanski skupini SDS, ker so zagotovili ključne podpise, da so danes to zahtevo vložili na Ustavno sodišče. Dodali so tudi predlog, da se izvajanje spornega dela zakona zadrži.

Prvi del, ki ga izpodbijajo, je prispevek za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic. “Vsi vemo, da so si tisti, ki so si zamislili ta prispevek, zamislili kot dvoodstotnega – 1 % s strani delodajalca in 1 % s strani zaposlenega. A ljudje, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, plačajo še iz te svoje dejavnosti dodaten 1 %. To je nesprejemljivo. Ljudje plačujejo trojno, nimajo pa trojnih pravic. Pri dolgotrajni oskrbi na domu ali pri vstopu v institucionalno dolgotrajno oskrbo nimajo niti osnovnih pravic, plačajo pa trojno,” je nadaljeval poslanec.

Druga pomembna zadeva, ki jo izpodbijajo, je uvedba prispevka za dolgotrajno oskrbo v višini enega odstotka od pokojnine, torej od neto pokojnine. “Že v osnovi – to smo si mi zamislili – nismo nikoli v osnovnem zakonu o dolgotrajni oskrbi predvideli, da bi z obveznim prispevkom obremenili prav prejemnike pokojnin. In to je nesprejemljivo. Po našem mnenju je to celo neustavno,” je bil kritičen. Na podlagi povedanega zato izpodbijajo prvi odstavek 55. člena, četrti odstavek 56. člena in 50. člen Ustave.

Da je omenjeni zakon sprejela vlada Janeza Janše, je poudaril poslanec SDS Zvone Černač. Uresničevati bi se moral s 1. januarjem 2024, a je Golobova vlada ta načrt porušila in zamaknila izvajanje. V zakonu, ki ga je sprejela Janševa vlada, ni bilo predvidene nobene dodatne dajatve, saj je predvideval prerazporeditev dela sredstev iz pokojninske in zdravstvene blagajne. “Zdaj se hvalijo s tem, da so položnice od 1. januarja letos nižje? Te položnice bi morale biti nižje že od 1. januarja 2023 dalje.”

Ne morejo se pohvaliti niti z oskrbo na domu, ki praktično ne obstaja. “Ne gre za pravico, ki je napisana na papirju, ne gre za odločbo, ampak gre za to, da mora ta oskrba biti tudi izvedena prek storitev.”

Oskrba na domu je bila vzpostavljena od 1. julija 2021. In od takrat naprej je vzpostavljen tudi ta obvezni prispevek, ki ga plačujejo tudi kategorije, ki po njihovem mnenju ne bi smele plačevati, saj so že tako omejene – zato so vložili to zahtevo za oceno ustavnosti. Pričakujejo, da bo Ustavno sodišče sledilo njihovi pobudi in ne samo razveljavilo sporni del, temveč tudi zadržalo izvajanje tega prispevka, saj gre pri pokojninah za pridobljene pravice, ki jih ni mogoče dodatno obremenjevati.

“In ta prispevek je potrebno preklicati. Pa še nekaj: poglejte, Golob se hvali z božičnico 150 evrov. Ta božičnica letno stane 90 milijonov, to pa je točno toliko, kot ljudje plačajo s tem prispevkom,” je pojasnil.

Tretji razlog, da je treba tej pobudi slediti, pa je po njihovem mnenju v tem, da se je v pol leta pobralo približno 160 milijonov evrov letno več, kot je potrebno za izvajanje tega zakona. V primeru, da bo prihodnjo vlado vodila SDS, je Černač napovedal ukinitev prispevka za upokojence in “zamrznitev izvajanja vseh ostalih prispevkov, dokler ne bo za nami eno leto evalvacij izvajanja sistema”.

A.H.

The post SDS in NSi vložili ustavno presojo zaradi stiske upokojencev first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom SDS in NSi vložili ustavno presojo zaradi stiske upokojencev z dne, 2026-02-20 12:09:58, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/nsi-in-sds-vlozili-ustavno-presojo-zaradi-stiske-upokojencev/