Stranki SDS in NSi sta na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti dela Zakona o dolgotrajni oskrbi. Izpodbijata določbi, ki uzakonjata plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo – ta obveznost bremeni upokojence in dodatno tudi popoldanske samostojne podjetnike (popoldanske s. p.).

V opoziciji so že dlje časa kritični do tega, da zakon s plačevanjem prispevka obremenjuje tudi nekatere najranljivejše skupine, zlasti upokojence, ki so hkrati tisti, ki so jim storitve dolgotrajne oskrbe namenjene. Kot del predvolilnih obljub so že napovedovali ukinitev prispevka za določene skupine. Kritični so tudi do tega, da je država začela zaračunavati prispevek, še preden je v celoti začela izvajati storitve, ki jih zakon predvideva.

Poslanec Janez Cigler Kralj je uvodoma poudaril, da sta NSi in SDS že dlje časa kritični do načina “zaračunavanja prispevka na zalogo” in dejstva, da storitve še niso na voljo oziroma se ne izvajajo v zadostni meri. “Zavoljo pritiska ljudi in posluha obeh strank smo se dogovorili, da vložimo zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o dolgotrajni oskrbi Golobove vlade in Levice v delu, ki preobremenjuje prebivalstvo,” je dejal.

Zahvalil se je poslanski skupini SDS, ker so zagotovili ključne podpise, da so danes to zahtevo vložili na Ustavno sodišče. Dodali so tudi predlog, da se izvajanje spornega dela zakona zadrži.

Prvi del, ki ga izpodbijajo, je prispevek za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic. “Vsi vemo, da so si tisti, ki so si zamislili ta prispevek, zamislili kot dvoodstotnega – 1 % s strani delodajalca in 1 % s strani zaposlenega. A ljudje, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, plačajo še iz te svoje dejavnosti dodaten 1 %. To je nesprejemljivo. Ljudje plačujejo trojno, nimajo pa trojnih pravic. Pri dolgotrajni oskrbi na domu ali pri vstopu v institucionalno dolgotrajno oskrbo nimajo niti osnovnih pravic, plačajo pa trojno,” je nadaljeval poslanec.

Druga pomembna zadeva, ki jo izpodbijajo, je uvedba prispevka za dolgotrajno oskrbo v višini enega odstotka od pokojnine, torej od neto pokojnine. “Že v osnovi – to smo si mi zamislili – nismo nikoli v osnovnem zakonu o dolgotrajni oskrbi predvideli, da bi z obveznim prispevkom obremenili prav prejemnike pokojnin. In to je nesprejemljivo. Po našem mnenju je to celo neustavno,” je bil kritičen. Na podlagi povedanega zato izpodbijajo prvi odstavek 55. člena, četrti odstavek 56. člena in 50. člen Ustave.

Da je omenjeni zakon sprejela vlada Janeza Janše, je poudaril poslanec SDS Zvone Černač. Uresničevati bi se moral s 1. januarjem 2024, a je Golobova vlada ta načrt porušila in zamaknila izvajanje. V zakonu, ki ga je sprejela Janševa vlada, ni bilo predvidene nobene dodatne dajatve, saj je predvideval prerazporeditev dela sredstev iz pokojninske in zdravstvene blagajne. “Zdaj se hvalijo s tem, da so položnice od 1. januarja letos nižje? Te položnice bi morale biti nižje že od 1. januarja 2023 dalje.”

Ne morejo se pohvaliti niti z oskrbo na domu, ki praktično ne obstaja. “Ne gre za pravico, ki je napisana na papirju, ne gre za odločbo, ampak gre za to, da mora ta oskrba biti tudi izvedena prek storitev.”

Oskrba na domu je bila vzpostavljena od 1. julija 2021. In od takrat naprej je vzpostavljen tudi ta obvezni prispevek, ki ga plačujejo tudi kategorije, ki po njihovem mnenju ne bi smele plačevati, saj so že tako omejene – zato so vložili to zahtevo za oceno ustavnosti. Pričakujejo, da bo Ustavno sodišče sledilo njihovi pobudi in ne samo razveljavilo sporni del, temveč tudi zadržalo izvajanje tega prispevka, saj gre pri pokojninah za pridobljene pravice, ki jih ni mogoče dodatno obremenjevati.

“In ta prispevek je potrebno preklicati. Pa še nekaj: poglejte, Golob se hvali z božičnico 150 evrov. Ta božičnica letno stane 90 milijonov, to pa je točno toliko, kot ljudje plačajo s tem prispevkom,” je pojasnil.

Tretji razlog, da je treba tej pobudi slediti, pa je po njihovem mnenju v tem, da se je v pol leta pobralo približno 160 milijonov evrov letno več, kot je potrebno za izvajanje tega zakona. V primeru, da bo prihodnjo vlado vodila SDS, je Černač napovedal ukinitev prispevka za upokojence in “zamrznitev izvajanja vseh ostalih prispevkov, dokler ne bo za nami eno leto evalvacij izvajanja sistema”.

A.H.

The post SDS in NSi vložili ustavno presojo zaradi stiske upokojencev first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom SDS in NSi vložili ustavno presojo zaradi stiske upokojencev z dne, 2026-02-20 12:09:58, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/nsi-in-sds-vlozili-ustavno-presojo-zaradi-stiske-upokojencev/

Gibanje za Palestino je že dolgo polno protislovij in selektivnega sočutja, a avstrijska multimilijonarska dedinja Marlene Engelhorn, je zagotovo eno največjih. Njena družina je med holokavstom mastno profitirala od nacističnega režima, dedinja pa je bila nato ena od glavnih aktivist na “svobodni flotili” proti Gazi, da bi – po lastnih besedah – končala “genocid”.

“Odločila sem se pridružiti flotili, ker želim podpreti prizadevanja za končanje tega genocida,” je 33-letna Marlene Engelhorn zapisala na Instagramu. Kritiki so dvomili v njene namere, češ, da s tem želi oprati krivdo z rok svoje družine., ali pa samo nadaljuje, kar je njena družina začela pod pretvezo “solidarnosti”?

Leta 2022 je podedovala okoli 25 milijonov funtov (po nekaterih virih celo več) od babice. Je potomka Friedricha Engelhorna, ustanovitelja kemijskega giganta BASF, ki se je v 1920-ih združil v zloglasni IG Farben. Ta kartel je nacistom dobavljal Zyklon B – plin, s katerim so v Auschwitzu in drugih taboriščih umorili okoli milijon ljudi, večinoma Judov. IG Farben je prisilno prevzemal judovska podjetja, izkoriščal sužnje in zgradil podtaborišče Monowitz. Po vojni so ga razpustili zaradi vloge pri genocidu, BASF pa se je vrnil v roke družine Engelhorn.

Marlene je prvič zaslovela leta 2024, ko je napovedala prerazdelitev premoženja: poslala je 10.000 vabil naključnim Avstrijcem, soustanovila skupino Tax Me Now (Obdavči me takoj) in obljubila, da bo 90 % denarja razdelila “najboljšim” vzrokom. In glej ga zlomka – eden od teh “najboljših” vzrokov je bila flotila, ki je skušala prebiti izraelsko blokado Gaze, kot smo poročali tukaj, pa je eden od teh t.i. “najboljših” vzrokov tudi Inštitut 8.marec. Po vsem, kar vemo, delovanje dedinje deluje po enakih principih kot delovanje Georga Sorosa in danes njegovega naslednika Alexandra, čigar organizacija je prav tako zajetno financirala Inštitut 8. marec.

A optika je – milo rečeno – problematična
Oseba, katere družinsko bogastvo izhaja iz industrijskega sodelovanja z nacisti, zdaj glasno obtožuje edino judovsko državo na svetu “genocida”, medtem ko molči o talcih, ki jih je Hamas držal v podzemnih tunelih. Resnično sočutje bi takrat vključevalo zahtevo po izpustitvi talcev – a očitno to ni bil del njenega “performansa”.

Na Instagramu se brani: “Laži o meni se širijo. Da, moja družina je profitirala od nacističnega režima – in tega se sramujem. A laž je, da so oni izumili in prodajali Zyklon B.” Se pravi: profitirali so, a ne preveč neposredno? Zveni kot klasično “odklanjanje krivde” (guilt-deflecting), kot pravi avstrijska sociologinja in strokovnjakinja za antisemitizem prof. Karin Stögner.

Še BASF je šele pred nekaj leti začel resneje obravnavati svojo temno preteklost – z izobraževalnim programom Remember. Reflect. Rethink.. A Engelhorn raje “deluje zdaj” proti Izraelu, kot da bi to nekako odkupilo družinsko zgodovino.

Izraelska preživela holokavsta Bilha Haim, katere vnuk Yotam je bil ugrabljen in ubit v Gazi, je bila takrat za Telegraph jasna: “Sem ženska miru, nasprotujem vojni in stradanju, a po slikah izstradanih talcev ne morem molčati. Najprej bi morala zahtevati izpustitev talcev. Zakaj nihče ne pluje podpirat njih?” Po ogledu fotografij izmučenih talcev je imela napad panike, je poročal Telegraph avgusta lani.

A.H.

The post Kdo je financerka Nike Kovač – multimiljonarka z nacistično dediščino first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Kdo je financerka Nike Kovač – multimiljonarka z nacistično dediščino z dne, 2026-02-20 09:08:38, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/kdo-je-marlene-engelhorn-multimiljonarka-iz-nacisticne-dediscine/

Ameriški predsednik Trump je v izjavi v Washingtonu sporočil, da ima Iran po njegovem mnenju le od deset do največ petnajst dni časa, da doseže dogovor z ZDA. Če do dogovora ne pride, je namignil na možnost vojaškega ukrepanja.

Washington želi širši sporazum, ki bi zajemal tako iranski jedrski program kot tudi razvoj raket, medtem ko Teheran vztraja, da je pripravljen govoriti izključno o jedrskih vprašanjih.

Predsednik ZDA Donald Trump je bil do vsebine morebitnega dogovora skrivnosten, a je poudaril, da bo izid za Iran bodisi ugoden bodisi “obžalovanja vreden”, poroča STA.

Njegove izjave prihajajo v času, ko ZDA na Bližnjem vzhodu kopičijo vojaške sile. V regiji je že bojna skupina okoli letalonosilke Abraham Lincoln, na pot pa je poslana še skupina okoli letalonosilke Gerald Ford.

Trump se je medtem v Washingtonu srečal s svetovnimi voditelji na ustanovnem srečanju svojega Odbora za mir v Gazi.

Tam je znova namignil, da se bo v naslednjih dneh pokazalo, ali bo dosežen sporazum ali pa bo potreben “korak naprej”. Napetosti med državama ostajajo visoke tudi zaradi preteklih dogodkov.

ZDA in Izrael so junija lani izvedli napad na iranske jedrske objekte, ki ga je ameriška vlada označila za uspešnega, a pritisk na Teheran se je nadaljeval.

Trump bi lahko odložil morebitni napad
Nedavna pogajanja v Ženevi med predstavniki obeh držav niso prinesla vidnega napredka. Iran naj bi ZDA poslal pisni predlog za zmanjšanje napetosti, vendar Washington do četrtka dokumenta še ni prejel.

Analitiki opozarjajo, da bi Trump morda lahko odložil morebitni napad, saj ga v kratkem čaka pomemben govor o položaju v državi.

Slednjega bi vojaška operacija zasenčila. Ameriški mediji poročajo tudi o načrtovanem srečanju državnega sekretarja Marca Rubia z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem konec februarja, kjer naj bi bila tema pogovorov prav Iran.

Domen Mezeg

The post Trump: Iran ima 10–15 dni časa, potem morda sledi napad first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Trump: Iran ima 10–15 dni časa, potem morda sledi napad z dne, 2026-02-20 09:08:40, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/trump-iran-ima-10-15-dni-casa-potem-morda-sledi-napad/