Ko pomislimo na hidroelektrarne, večina med nami pomisli le na pridobivanje čiste, zelene električne energije. Vendar pa se v senci podnebnih sprememb in vse pogostejših sušnih obdobij razkriva njihova izjemno pomembna, a pogosto spregledana funkcija.

Pretočne akumulacije hidroelektrarn niso namenjene le proizvodnji elektrike — v času suše postajajo ključni stebri obrambe pred pomanjkanjem vode, propadanjem kmetijskih pridelkov in celo katastrofalnimi požari. Zakaj je učinkovito zadrževanje vode v prostoru postalo ena najpomembnejših nalog upravljanja z vodnimi viri?

1. Zadrževanje vode v prostoru: Ohranjanje podtalnice in biotske raznovrstnosti

Osnovno pravilo prilagajanja na podnebne spremembe je preprosto: kadar je vode dovolj, jo je treba čim več ohraniti v prostoru za obdobja, ko dežja ni na obzorju. Pretočne akumulacije delujejo kot velikanski naravni zadrževalniki.

Z vzdrževanjem stabilnega vodnega nivoja omogočajo:

• Ohranjanje nivoja podtalne vode: Zadržana voda se pretaka v podzemne vodonosnike, kar ohranja ključne vire pitne vode.
• Varovanje ekosistemov: Stabilna vodna gladina ohranja življenjski prostor številnih rastlinskih in živalskih vrst tudi v največji pripeki.
• Povečano razpoložljivost vode: Voda ostane dostopna v okolju takrat, ko so potrebe narave in ljudi največje.

2. Podatki opozarjajo: Rekordno nizki pretoki reke Save

Nizki pretoki rek in dolgotrajna sušna obdobja v Sloveniji niso povsem nov pojav, vendar zgodovinski in aktualni hidrološki podatki za območje Spodnje Save jasno opozarjajo na resnost razmer:

• Sava pri Radečah: Najnižji mesečni povprečni pretok je bil izmerjen septembra 1964 in je znašal le 38 m³/s.
• Jesenice na Dolenjskem: Maja 2020 je pretok padel na 42 m³/s.
• Sava Čatež: Avgusta 2022 je bil izmerjen pretok 43 m³/s.
• HE Boštanj (podatki HESS): Najnižji urni pretok je bil zabeležen 15. avgusta 2022, ko je znašal komaj 29 m³/s.

Trenutni pretoki reke Save se gibljejo med 40 in 50 m³/s. Čeprav ti podatki ne dosegajo rekordno nizkih vrednosti iz preteklosti, še vedno jasno nakazujejo značilne sušne razmere, pri katerih je vsaka zadržana kapljica vode izjemnega pomena.

3. Reševanje kmetijstva in prehranske varnosti

Suša neposredno prizadene kmetijstvo — pomanjkanje vlage v tleh drastično zmanjšuje tako količino kot kakovost kmetijskih pridelkov.

Da bi zagotovili prehransko varnost države, postaja zagotavljanje zanesljivih vodnih virov za namakanje ena prednostnih nalog. Voda, ki jo z akumulacijami uspemo zadržati v prostoru, kmetom omogoča učinkovito namakanje površin prav v kritičnih obdobjih največje vročine.

4. Zračna obramba pred požari: Sekunde, ki rešujejo življenja

Ali ste vedeli, da vodne akumulacije igrajo nepogrešljivo vlogo pri zaščiti in reševanju ob naravnih nesrečah?

Na pretočnih akumulacijah hidroelektrarn Brežice in Krško Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) redno izvaja usposabljanja posadk namenskih letal Air Tractor za zajemanje vode.

Velike in stabilne vodne površine akumulacij letalom omogočajo:

• Hiter in varen zajem: Letalo v le nekaj sekundah varno zajame več ton vode.
• Krajši čas med naleti: Bližina in velikost vodnega vira bistveno skrajšata čas od zajema do odmeta vode na požarišču.
• Večjo učinkovitost gašenja: Hitrejše ponavljanje naletov je ključno pri obvladovanju obsežnih požarov v naravnem okolju.

Zaključek: Večnamenska vloga za trajnostno prihodnost

Prava vrednost vodnih akumulacij se v celoti pokaže prav v obdobjih krize in pomanjkanja vode. Poleg proizvodnje čiste, obnovljive električne energije hidroelektrarne omogočajo, da voda ostane v prostoru. S tem ohranjajo podtalnico, ščitijo biotsko raznovrstnost, omogočajo namakanje kmetijskih zemljišč ter zagotavljajo bliskovito ukrepanje ob požarih. Vodne akumulacije tako postajajo eden najpomembnejših gradnikov naše odpornosti na podnebne spremembe.

Vir: HESS