Berlinska Levica po volilni zmagi zahteva podružbljenje velikih stanovanjskih korporacij, hkrati pa na več prizoriščih zavira novogradnje. Ekonomist ddr. Štefan Šumah, s katerim smo govorili, pravi, da jim to v Nemčiji zaradi desetmilijardne odškodnine in berlinskega dolga verjetno ne bo uspelo – v Sloveniji pa vidi drugo nevarnost: da bi država ista stanovanja dobila “zastonj” skozi davke.

Die Linke je pod vodstvom Elif Eralp na volitvah v berlinski poslanski zbor dobila 25,7 odstotka glasov in prvič zmagala. Stanovanja so bila osrednja tema kampanje. Stranka se sklicuje na referendum iz leta 2021 Deutsche Wohnen & Co. enteignen in na 15. člen nemške ustave, ki dovoljuje, da se zemljišče in proizvodna sredstva proti odškodnini prenesejo v skupno last. Berlin je marca 2026 že sprejel okvirni zakon o podružbljenju; za dejanski prevzem skladov pa bi potrebovali še izvedbeni zakon, vrednotenje, odškodnino in – skoraj zagotovo – leta sodnih sporov.

To ni razlastitev vsakega lastnika stanovanja. Cilj so veliki zasebni lastniki z desettisoči enot. A tudi ta ožji poseg ne ustvari niti enega novega kvadratnega metra: spremeni se lastnik, ne število stanovanj.

Ekonomist ddr. Štefan Šumah opozarja, da nemška ustava tu ni enoznačna in da ravno zato levica išče oporo v 15., ne v 14. členu. “Nemška ustava ima dva člena, ki omogočata razlastitev. 14. člen najprej zagotavlja pravico do zasebne lastnine, vendar pa hkrati poudarja, da lastnina zavezuje in da mora njena uporaba služiti skupnemu dobremu. Ta člen se uporablja predvsem za posamične razlastitve, npr. zemljišča za infrastrukturne projekte, in je razlastitev mogoča le na podlagi zakona, ki ureja naravo in višino odškodnine. Zato se levičarski politiki sklicujejo na 15. člen, saj ta ne govori le o posamični razlastitvi, temveč o sistemskem prevzemu celotnega gospodarskega sektorja v javno upravljanje. In tu iščejo možnosti za razlastninjenje velikih nepremičninskih skladov,” je pojasnil.

Uspeh pa po njegovi oceni ni verjeten zaradi denarja: “Skoraj prepričan sem, da jim ne bo uspelo, saj bi v skladu s 14. členom morali plačati tudi odškodnino – po ocenah nemških medijev več deset milijard evrov. Tu pa je vprašanje denarja, ogromno denarja, in ne vem, kje bi ga lahko dobili. Berlin ima kot občina in hkrati zvezna dežela resne in dolgotrajne finančne težave, skupni dolg okoli 69 milijard evrov, in konstanten primanjkljaj v proračunu.” Ocene odškodnine so res v tem razponu: pred referendumom 2021 je tedanji senat za okoli 243.000 stanovanj govoril o 28,8 do 36 milijardah evrov.

Najprej ne graditi, potem razlastiti
V Pankowu je deželno podjetje Gesobau želelo zgraditi 99 stanovanj, sprva za približno 420 beguncev. Okoljevarstveniki so izpodbijali izjemo zaradi varstva vrst, sodišče je dovoljenje razveljavilo, lokalna Levica pa je že prej zahtevala, da se gradnja ustavi. V Späthsfeldeju senat načrtuje četrt z okoli 2500 stanovanji. Levica in BUND vztrajata, da je treba večino ohraniti kot “zelena pljuča”. Na Tempelhofer Feldu, 355 hektarjih sredi mesta, iniciative predlagajo obodno pozidavo z 21.400 stanovanji. Levica se sklicuje na referendum iz leta 2014, ko je 64,3 odstotka glasovalcev podprlo ohranitev polja, in vsakršno pozidavo zavrača.

Skupaj gre za skoraj 24.000 stanovanj v projektih ali konceptih, proti katerim sta se Levica in okoljske organizacije postavili. Povprečna ponujena najemnina v Berlinu je leta 2025 znašala 15,78 evra na kvadratni meter. Trg po oceni Investicijske banke Berlin še vedno kaže strukturno vrzel med ponudbo in povpraševanjem.

Gospodarstvo opozarja na drugi učinek: že razprava o razlastitvi ustavlja naložbe. Po anketi stanovanjskih podjetij je 37 odstotkov anketirancev zaradi politične negotovosti odložilo projekte – po njihovih podatkih 3480 načrtovanih stanovanj. 77 odstotkov pravi, da vprašanje podružbljenja že vstopa v pogovore z bankami, poroča Focus. Anketa Infratest dimap po volitvah kaže, da razlastitev med Berlinčani nima večine: za jo je 37 odstotkov, proti 51. Večina je le med volivci Levice. Na zvezni ravni kancler Friedrich Merz napoveduje zakon, ki naj bi takšne posege preprečil.

In Slovenija?
Če se vprašanje prestavi k nam, je odgovor dvojni: točkovna razlastitev je pri nas že mogoča. Berlinski prevzem celih korporacij pa slovenska ustava v tej obliki ne omogoča. Zasebna lastnina je varovana v 33. členu. 69. člen dovoljuje, da se lastnina na nepremičnini v javno korist odvzame ali omeji – a le proti odškodnini ali nadomestilu v naravi in pod pogoji, ki jih določa zakon. 67. člen lastnini pripisuje tudi socialno in ekološko funkcijo. Zakon o urejanju prostora razlastitev predvideva med drugim za infrastrukturo ter za socialna in neprofitna oziroma javna najemna stanovanja, vendar kot nujen in sorazmeren poseg na konkretnem zemljišču, ne kot prevzem celotnega podjetja.

Šumah pravi enako – in doda, kje vidi pravo tveganje pri nas: “Slovenska ustava takega lastninjenja ne omogoča, vendar pa imajo naši levičarski politiki zelo močno domišljijo in bi zato skozi nove in nove davke dobesedno lahko dobili stanovanja zastonj. Recimo ideje o višji obdavčitvi drugega stanovanja, višji obdavčitvi nezasedenega stanovanja … vse to so načini tihe privatizacije. Če moraš enkrat začeti plačevati dodaten davek, te to postopoma ekonomsko oslabi in si v končni fazi prisiljen nepremičnino prodati, tudi po ceni nižji od tržne.”

Trg je sicer drugačen kot v Berlinu. V Sloveniji prevladuje lastniško bivanje, najemniški sektor je manjši, velikih borznih stanovanjskih koncernov v berlinskem obsegu ni. Ni torej enega igralca s stotisoč stanovanji, ki bi ga bilo mogoče “pobrati” z enim zakonom. Slovenska Levica je v preteklosti predlagala predvsem prenos nepremičnin s slabe banke DUTB na Stanovanjski sklad, ne razlastitev zasebnih družb. Državna politika se zdaj naslanja na javno gradnjo: zakon predvideva približno 100 milijonov evrov letno za javna najemna stanovanja do leta 2034. Cene medtem še rastejo – v prvem četrtletju 2026 so bile stanovanjske nepremičnine medletno dražje za 9,3 odstotka.

Dodatne ovire so evropsko pravo, varstvo lastnine po Evropski konvenciji o človekovih pravicah in politični spomin na podržavljanje po vojni ter denacionalizacijo po letu 1991. Masovni poseg v zasebne sklade bi sprožil vprašanje višine odškodnine, sorazmernosti in zaupanja vlagateljev.

Šumah pa dvomi tudi o tem, kaj bi država s prevzetim fondom sploh naredila: “To, da levičarji ne znajo ravnati z lastnino države, je itak znano in bi v končni fazi dobili samo množico propadajočih socialnih stanovanj, kjer bi, sicer za nizko ceno, ljudje bivali v stanovanjih, ki so bila nekoč nova, potem javna in nazadnje predvsem potrebna temeljite prenove. Kapital bi bil podržavljen, račun pa bi ostal naš. To je sicer zelo solidarna rešitev – predvsem za tistega, ki računa ne plačuje iz svojega žepa.”

T.B.

The post Podivjana Levica s svojimi kremplji sega po lastniških stanovanjih in hkrati zavira novogradnje first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Podivjana Levica s svojimi kremplji sega po lastniških stanovanjih in hkrati zavira novogradnje z dne, 2026-09-24 16:52:49, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/levica-v-berlinu-hoce-razlastiti-stanovanjske-koncerne-in-hkrati-zavira-novogradnje-bi-se-kaj-takega-lahko-zgodilo-tudi-v-sloveniji/