Avtor tega prispevka je Nova24TV.

Takoj ko je poslanka stranke Resni.ca Katja Kokot vložila kazensko ovadbo zoper Filipa Dobraniča zaradi njegovih pozivov k pritisku in linču na konkretne poslance, se je oglasila Pravna mreža za varstvo demokracije. V izjavi so hitro sporočili, da ovadba vsebuje vse elemente kaznivega dejanja krive ovadbe.

Bilo je samo vprašanje časa, kdaj se bodo oglasile, a kakšna je kredibilnost organizacije, ki brani “enega svojih”? Filip Dobranić – Muki je namreč sam del istega aktivističnega omrežja, v katerem operira tudi Pravna mreža? Tukaj je nekaj dejstev.

Pravna mreža za varstvo demokracije je iniciativa, ki je nastala med epidemijo kovida leta 2020 oziroma 2021. V njenem jedru stojijo štiri nosilne levičarske organizacije: Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC), Amnesty International Slovenija, Inštitut Danes je nov dan, kjer deluje Dobranič (nekdanji direktor zavoda), ter Zavod za kulturo raznolikosti Open. Mreža deluje kot tesno povezan kolektiv pravnikov in aktivistov, ki se javno predstavlja kot varuhinja demokracije, v praksi pa predvsem ščiti somišljenike in napada nasprotnike.

Dobranič v tem primeru ni kakšen naključni državljan, ki bi slučajno potreboval pravno pomoč. Kot predstavnik Inštituta Danes je nov dan je on eden izmed njihovih, del istega aktivističnega ekosistema, ki ga Pravna mreža pokriva. Zato je njihova obramba tako hitra in “odločna”.

Nekdanja dolgoletna direktorica PIC-a, ki je od aprila letos predsednica Komisije za preprečevanje korupcije, je Katarina Bervar Sternad. Na mesto KPK jo je imenovala Nataša Pirc Musar, kar je ironično, saj je taista – oseba, ki je pred leti ilegalnim migrantom svetovala, kako obiti slovensko policijo in schengenske predpise, danes pa predava o korupciji. Ob njej so vidne tudi direktorica Zavoda Open, Barbara Rajgelj,  Maja Cimerman – Mukijeva naslednica in sedanja direktorica Zavoda Danes je nov dan in Nataša Posel, direktorica Amnesty International, ki deluje pod okriljem levičarskega milijarderja Georgea Soroša.

Vse naštete organizacije prejemajo znatna javna sredstva. Po podatkih iz portala ERAR je Amnesty International Slovenija v zadnjih letih prejela več kot 700 tisoč evrov, Inštitut Danes je nov dan okoli 669 tisoč evrov, Zavod Open pa približno 151 tisoč evrov javnega denarja. Skupaj gre za stotine tisočev evrov davkoplačevalskega denarja, ki se pretaka v strukture, ki nato selektivno odločajo, kdaj je ogrožena demokracija in kdaj ne.

Pravna mreža se je v preteklosti večkrat angažirala proti desnim medijem, protestnikom in kritikom levičarskih politik, medtem ko v obrambo nasprotne strani stopa bistveno redkeje. Spomnimo, da je bila prav Pravna mreža avtorica neustavnega Zakona o RTV.

Pravna mreža je s takojšnjo obrambo Dobraniča še enkrat potrdila, da v praksi deluje kot interesna organizacija lastnega aktivističnega kroga in ne kot nevtralna varuhinja demokracije. Na stroške davkoplačevalcev, seveda.

T.B.

The post Pravna mreža za varstvo demokracije ali za varstvo svojih aktivistov? first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Pravna mreža za varstvo demokracije ali za varstvo svojih aktivistov? z dne, 2026-05-17 17:30:33, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/pravna-mreza-za-varstvo-demokracije-ali-za-varstvo-svojih-aktivistov/