Avtor tega prispevka je Nova24TV.

Ali izvolitev Zorana Stevanovića dokončno razgalja delovanje globoke države? Z volilnim rezultatom, ki velja v tem trenutku, se je vzpostavil t. i. pat položaj, s tem pa tudi izhodiščno enakovredne opcije za različne koalicije. Tudi desnosredinsko.

Če je bil rezultat leta 2022 povsem nedvoumen in ni dopuščal nobenega dvoma o dominaciji tedaj dokaj sveže stranke Gibanje Svoboda, je sedaj vse drugače: prednost je minimalna, v državnem zboru se je število strank povečalo s pet na sedem, razmerja moči pa so takšna, da so možne številne kombinacije. Vsaj teoretično. V praksi je seveda nekoliko drugače. Ne glede na to, da Svoboda formalno drži prvo mesto, se vedno bolj odpira možnost sestave nove desnosredinske koalicije, ki bi, podobno kot tista v letih 2012 in 2013, prinesla vsaj začasno rešitev do morebitnih predčasnih volitev – v tem času pa bi prišlo tudi do razčiščenja škandaloznih zlorab v sami volilni proceduri, saj so bile delu volivcev kršene z ustavo zagotovljene pravice.

Koalicija po modelu Demosa

Ali je desna vlada mogoča kljub prvemu mestu Svobode? Poglejmo primer volitev leta 1990, tedaj v trodomno Skupščino RS. Med posamičnimi strankami je na volitvah v družbenopolitični zbor največ glasov osvojila ZKS – Stranka demokratične prenove (dobrih 17 odstotkov), ZSMS – Liberalna stranka pa 14,5 odstotka. SKD je bila šele na tretjem mestu, vendar je njen predsednik Lojze Peterle nato sestavil vlado, ki je imela v družbenopolitičnem zboru šibko večino, nekoliko močnejšo v zboru občin, medtem ko je bil zbor združenega dela (njegove funkcije je podedoval Državni svet RS) večinoma sestavljen iz formalno neodvisnih poslancev, ki pa so izhajali iz stare nomenklature. Demosova vlada pa je vendarle imela karakteristike vlade narodne enotnosti, saj so bili v njej tudi najmanj trije člani tedanjih opozicijskih strank.

Če takrat Demosove stranke ne bi sklenile predvolilne zaveze, bi mandatarstvo zagotovo pripadlo ZKS, medtem ko bi bile posamične stranke samo marionete partijske oblasti. Navsezadnje se je podobno zgodilo tudi po volitvah leta 2011, ko Zoran Janković ni uspel sestaviti koalicije, nato pa je prišlo do izvolitve druge Janševe vlade. Podobno je tudi po Šarčevem »metu puške v koruzo« prišlo do novega dogovora med dotedanjima koalicijskima strankama SMC in DeSUS ter dotedanjima opozicijskima SDS in NSi o oblikovanju nove vlade, a še preden je bila slednja sploh izvoljena, so se že začeli protesti in neznosni pritiski globoke države. Ko je vlado sestavljal Šarec, čigar stranka je imela polovico manj poslancev kot zmagovalna SDS, protestov ni bilo. Vse jasno.

Logar dal Golobu košarico

Očitno se podobno dogaja tudi sedaj. Še zlasti, ko sta se v enem tednu zgodila dva dogodka, ki sta razburila botre iz ozadja. Najprej je Zoran Stevanović 10. aprila postal novi predsednik DZ, in sicer z 48 glasovi, kar nakazuje obrise nove koalicije. Kar je zanimivo znamenje vsaj glede na to, da je predsednica republike Nataša Pirc Musar dajala dokaj nejasna zagotovila, da bo mandatar postal tisti, ki bo imel najmanj 46 glasov. Nato pa je Golobu dal košarico še Anže Logar, ki je dal odkrito vedeti, da je Svoboda postopala zelo umazano in se želela dokopati do novih »Cirilov Puckov« mimo vodstva stranke, torej z direktnim »zvijanjem rok« poslancem (neuradno naj bi vsakemu poslancu ponujali celo milijon evrov). Kar je seveda sprožilo nov izliv žolča, češ pogajanja se niti še niso začela, pa se Demokrati že umikajo iz njih. V slogu »saj smo vedeli, da je Logar Janšev satelit«, s čimer sedaj želijo opravičiti svojo morebitno opozicijsko vlogo. Toda če se bo to res zgodilo, bo poslanska skupina Svobode zelo verjetno razpadla, njen radikalnejši del se bo verjetno združil z Levico. Kakor koli že, prav ti dogodki so sprožili še več nervoze in še več »jeznih pisem« domnevnih pristašev NSi, Demokratov in Resni.ce, češ da niso dali glasu za to, da bodo izigravali zmagovalca volitev. In seveda so lansirali navidezno afero z označevanjem glasovnic, kar je bila le dimna zavesa.

Levičarjem se »meša«

A dejstvo je, da so sedaj vsi napori globoke države usmerjeni v to, da preprečijo izvolitev nove desnosredinske vlade. Čeprav je predsednik SDS Janez Janša v svojih izjavah še zelo zadržan, pa že vrabci na strehi čivkajo, da bi lahko še četrtič postal premier. Najverjetneje v koaliciji po modelu 3 + 1, kar pomeni, da bi bila Resni.ca brez koalicijskega statusa. A to so seveda ugibanja, ki samo še dodatno dvigujejo pritisk v levih medijih, tako da prihaja do bizarnih situacij – od skrajno čudaških stališč dekana FDV Sama Uhana do povsem brezumnih trditev TV Slovenija, kako je Janševa vlada Madžarom prodala MOL (no, verjetno so imeli v mislih naftnega trgovca, ki je tako ali tako v madžarski lasti, in ne Mestne občine Ljubljana). A tisto glavno se dogaja v zakulisju, saj so v igro hitro vključili operativca Draga Kosa, ki je celo na nacionalni televiziji »predaval« o aferi Black Cube, sicer pa je glavni izvajalec preventivnega delovanja globoke države; navsezadnje ima izkušnje iz afer od Depale vasi do Patrie. Med drugim naj bi celo prek detektivskih agencij stiskali v kot poslance zlasti Demokratov ter Resni.ce, da če bodo dali podporo Janši, bo sledilo to in to. Iz Brazilije (Forum São Paulo!) pa so, kot trdijo naši viri, predčasno odpoklicali Niko Kovač in Jašo Jenulla, ki »že maže kolesarske verige«.

Bratuškova namesto Goloba?

Kot se je izvedelo, pa v zakulisju že kroži načrt, da bi morda kot rezervno opcijo za premierski položaj znova uporabili Alenko Bratušek, ki že ima izkušnje. Zanimivo, na to opcijo smo spomnili na naši spletni strani za – prvi april. Namreč, kompromitiranega Goloba bi lahko dali v Bruselj, od tam pa prav tako kompromitirano Marto Kos pripeljali v novo levo vlado. Toda sedaj gre seveda za to, kdo bo znal »šteti do 46 in še čez«. Prav zato so začeli »brusiti kose« tudi organi pregona. Ne samo, da so iz naftalina znova privlekli zadevo Trenta, pač pa so sprožili še hujši pritisk na poslance SDS ter desnega trojčka s hišnimi preiskavami, predkazenskimi postopki itd. Med drugim tudi pri Janši. Ob tem ni odveč spomniti, da se je vmes od vodenja Specializiranega državnega tožilstva poslovila Darja Šlibar (mati funkcionarke Svobode), ker ji je potekel mandat, sedanji začasni vodja Luka Moljk pa je eden od dveh zastopnikov obtožnice v zadevi Trenta. Prav tako je treba vzeti v zakup tudi delovanje nove vodje KPK Katarine Bervar Sternad, saj je KPK, kot kaže, vse manj navdušena, da bi se sploh še lotevala Golobovih afer, od Romunije do počitnic v Istri. Vsekakor nas čakajo zelo naporni in razburljivi tedni.

“Globoka država” in razmerje sil

Prof. dr. Boštjan M. Turk, politični analitik in publicist: “Če pogledamo na razvoj dogodkov trezno in brez iluzij, je vprašanje o tem, ali lahko t. i. “globoka država” prepreči izvolitev nove desne oziroma desnosredinske vlade, v resnici vprašanje o razmerju sil, ki se je v zadnjem času precej jasno razkrilo.

Izvolitev predsednika državnega zbora ni bila zgolj proceduralni korak, temveč politični signal prve kategorije. Pokazala je, da v parlamentu obstaja operativna večina, ki presega klasične delitve. Tako imenovani sredinski trojček se je s tem dejanjem afirmiral kot relevanten politični igralec, ki je sposoben sodelovanja z najmočnejšo stranko evropskih vrednot, to je s SDS. To pa pomeni, da se je oblikovala os, ki je ni več mogoče enostavno razbiti z običajnimi taktikami političnega pritiska ali medijske diskreditacije. Ob tem poudarjam, da je tako imenovano kupovanje poslancev zgolj in samo politični kriminal, ki pa kot vsak kriminal dolgoročno ni vzdržen. Tudi zgodovina slovenskega parlamentarizma pove, da se je to zgodilo samo enkrat (Ciril Pucko), pa še tedaj Drnovšek ni vladal zaradi njega, ampak zaradi koalicije s SLS. Slednja pa je kmalu spoznala, kakšna je narava tranzicijske oblasti, in sama odstavila predsednika LDS.

Seveda pa to ne pomeni, da bodo nasprotne strukture obupale. Ravno nasprotno – pričakovati je zaostritev. Če je bila doslej glavna fronta v medijih in nevladnem sektorju, se bo težišče zdaj še bolj premaknilo na ulico in v interesne skupine. Sindikati bodo pri tem igrali ključno vlogo, saj predstavljajo organizirano silo, ki lahko z mobilizacijo ustvarja vtis splošnega nezadovoljstva. Vendar pa ne gre za spontano izražanje volje ljudi, temveč pogosto za obrambo obstoječih privilegijev in statusa quo, ki ga spremembe ogrožajo. Takšnega sindikata, ki se zavzema za manjše delavske plače, pa dejansko sploh ne potrebujemo.

Koncept »globoke države« se v tem kontekstu kaže kot skupek omrežij – od dela birokracije do vplivnih interesnih skupin –, ki imajo interes ohraniti obstoječe razmerje moči. Njihova moč ni zanemarljiva, vendar ima svoje meje. Ključna omejitev je prav demokratična legitimnost: če se na volitvah in v parlamentu oblikuje jasna večina, jo je dolgoročno težko blokirati brez tveganja, da se razkrije nedemokratična narava takšnega početja.

Zato je bistveno razumeti, da smo priča nečemu, kar presega običajno menjavo oblasti. Gre za prelom, oblikuje se nova politična realnost, v kateri sodelovanje med desnosredinskimi in pragmatičnimi sredinskimi akterji postaja normalizirano. To pa je tisto, kar najbolj vznemirja stare centre moči.

Ob vsem tem ostaja prostor za zmeren optimizem. Ne zato, ker bi bila pot lahka – nasprotno, pričakovati je ostre napade, blokade in poskuse destabilizacije –, temveč zato, ker so se politične karte na novo premešale. Če bo ta nova večina znala ohraniti enotnost in jasno komunikacijo z javnostjo, potem tudi najtrdovratnejši mehanizmi ohranjanja starega reda ne bodo zadostovali, da bi preprečili oblikovanje vlade, ki odraža dejansko voljo parlamentarne večine.

V zadnji posledici pa gre za Slovenijo. Gre za to, da se uresničijo plebiscitne zaveze in se Slovenija vrne tja, kamor je bila s Krstom pri Savici in Brižinskimi spomeniki postavljena. V najožje vrednotno območje zahodne civilizacije.”

Gašper Blažič

The post Preventivna akcija globoke države: kako preprečiti oblikovanje desne vlade first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Preventivna akcija globoke države: kako preprečiti oblikovanje desne vlade z dne, 2026-05-02 07:15:39, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/preventivna-akcija-globoke-drzave-kako-prepreciti-oblikovanje-desne-vlade/