Državni zbor je 11. maja 2026, še pred imenovanjem vlade pod vodstvom Janeza Janše, sprejel Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Ljudje bi lažje živeli, gospodarstvo bi bilo bolj konkurenčno, zdaj ga blokirajo rdeči kaviar socialisti, ob podpori raznih skrajnih levičarjev.

Zakon niža davek na vrsto osnovnih živil in del energentov, olajšuje delo malim podjetnikom, upokojencem omogoča polno pokojnino ob delu, uvaja tudi kapico pri prispevkih. Zdaj ga z referendumom blokirajo rdeči kaviar sindikati in levica.

Že vse od začetka levičarska zavajanja

Že v času sprejemanja, posebej pa po njegovem sprejemu, so se pojavila nasprotovanja zakonu, s pretvezo, da gre za darila bogatim. Zdajšnje opozicijske stranke (Svoboda, SD in Levica) so ob izdatni podpori skrajno levičarskih nevladnih organizacij, nato pa tudi rdečih, t. i. kaviar sindikatov, zakonu nasprotovali. Trdili so, da ta pomeni milijardo evrov manj v proračunu.

Znani davčni strokovnjak mag. Ivan Simič je izračunal, da podatek o milijardi evrov manj v proračunu nikakor ne drži. Po njegovi oceni je znesek manjših davčnih prilivov v državni proračun med 200 do 300 milijonov evrov. To pa je približno toliko, je zapisal, kolikor je proračun izgubil s prenosom prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v obveznega. Slednje, spomnimo, je dosegla prejšnja levičarska vlada, pa se zaradi tega nihče od zdajšnjih dušebrižnikov ni razburjal in se še zmeraj ne razburja.

Mag. Simič opozarja tudi na zvišanje plač v javnem sektorju, za katerega še danes ne vemo, ali gre za 1,3 milijarde evrov ali za dve milijardi ali celo tri milijarde evrov minusa v proračunu. Vse skupaj je bilo nepregledno, vlada Roberta Goloba je pač delovala populistično, pritrjevali so ji tudi rdeči kaviar sindikalisti.

Kaj je Zakon o interventnih ukrepih

Zakon je obsežen paket sprememb, sprejetih 11. maja, ki še ne velja in je trenutno v referendumskem postopku. Sprejet je bil s 47 glasovi za in 35 proti in posega v deset zakonov (davki, prispevki, pokojnine, zdravstvo, dolgotrajna oskrba, delovna razmerja, gostinstvo in podobno). Zakon so predlagali NSi, SLS, Fokus in Demokrati, podprli Resni.ca in SDS. Predlagatelji so zakon predstavili kot nujen odziv na pričakovano gospodarsko in energetsko krizo. Pri tem so izpostavili razbremenitev gospodarstva, nižje življenjske stroške in zadrževanje kadrov v državi.

Davki bi bili nižji za vrsto osnovnih živil, kot so moka, kruh, meso, mleko, sadje, zelenjava in podobno. Začasno bi bil nižji tudi davek na dodano vrednost na del energentov. Zaradi nižjega davka bi bile nižje cene tudi pogonskih goriv in kurilnega olja.

Manj obdavčene bi bile najemnine, dodatno bi bila dohodnina pri dolgoročnem najemu stanovanj nižja za mlade in mlade družine.

Na boljšem bi bili tudi nekateri, predvsem manjši, samostojni podjetniki, ugodnejša bi bila ureditev za normirane podjetnike.

Prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike bi bil ukinjen. Upokojenci, ki delajo naprej, pa bi prejemali polno (100-odstotno) pokojnino. Uvedena bi bila razvojna, t. i. socialna kapica na plače, prispevki iz plač bi se obračunali največ od 7.500 evrov bruto mesečno. Dodati je treba, da so tudi pokojnine navzgor omejene, zato gre za povsem upravičen in življenjski ukrep. S tem bi v Sloveniji tudi zadržali večino izobraženih kadrov.

Poleg naštetega so v zakonu predvidene še druge spremembe, povezane z zdravstvom, gostinstvom, mikro samostojnimi podjetniki in podobno. Delodajalske organizacije (Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in drugi) zakon podpirajo. Dodajajo, da to sicer še ni dovolj, vendar je pravi korak k večji konkurenčnosti, kjer Slovenija pošteno šepa.

Kaj moti kaviar levičarje?

Rdeči sindikati in levičarji trdijo, da gre za sistemski poseg pod krinko »interventnega« zakona, ki koristi predvsem premožnejšim, visoko plačanim in lastnikom nepremičnin, hkrati pa slabi javne finance ter pokojninski in zdravstveni sistem. Moti jih seveda, da bi na drugi strani izbrani levičarski nevladniki ostali brez proračunskega napajanja.

Nadalje trdijo, da zakon ni bil del širše razprave.

Mag. Ivan Simič pa je zapisal, da se je po njegovih informacijah takratni vodja poslanske skupine NSi, SLS, FOKUS Janez Cigler Kralj (zdajšnji minister), kot prvopodpisani pod zakon, 17. aprila 2026 udeležil seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Socialnim partnerjem (predstavnikom sindikatov in delodajalcev) je želel predstaviti zakon ter se z njimi pogovoriti o predlaganih rešitvah. Predstavniki sindikatov pa so s postopkovnim zapletom obravnavo predloga zakona na ESS preprečili, saj niso želeli potrditi niti predlaganega dnevnega reda.

Podpise zbirajo pod krinko solidarnosti

Čeprav je bil zakon sprejet maja, še vedno ni objavljen v Uradnem listu RS in ne velja. Nasprotniki so zahtevali razpis referenduma, pod krinko solidarnosti, Ustavno sodišče RS pa je julija s sedmimi glasovi za in enim proti razveljavilo sklep državnega zbora, da referendum ni dopusten.

Nato pa so sindikati s 1. septembrom začeli zbirati 40 tisoč overjenih podpisov za razpis referenduma, rok se bo iztekel 5. oktobra. Rdeči kaviar sindikalisti so pri zbiranju podpisov pričakovano uspešni, že prvi dan naj bi zbrali več kot desetino potrebnih podpisov. Če jih zberejo, bo državni zbor moral razpisati referendum o celotnem zakonu. Če podpisov ne bodo zbrali ali če referendum uspe v prid zakona, bo ta začel veljati.

To je trenutno ena bolj polariziranih tem v slovenski politiki. Državljani na eni strani pričakujejo nižje davke in nižje cene, podjetniki bolj življenjska pravila, vse skupaj pa stoji.

Vodilni sindikalisti proti nižjim davkom

Temu, da so rdeči sindikati v Sloveniji proti nižjim davkom in višjim dohodkom, smo bili priča že v času prejšnje Janševe vlade, v letih 2021 in začetku 2022. Takrat je Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, za Studio ob 17. na prvem programu Radia Slovenija na vprašanje o predlogu zvišanja splošne olajšave in sprememb dohodninske lestvice, ki bi večini pomenile višjo neto plačo, rekla naslednje: »Zdaj me postavljate v rahlo neugodno situacijo, ker moram reči, da na katerikoli način razmišljam, kako razložiti, zakaj nismo zelo navdušeni za tako spremembo, ki prinaša večji neto prejemek, ne znam enostavno razložiti človeku, zakaj smo pa zdaj proti, če bo pa njegova plača večja.«

Stališče Jerkičeve kot vodilne sindikalistke je skozi leta ostalo podobno.

Vodilni levičarji, ki škodijo državljanom

Zdajšnjo kampanjo za referendum o interventnem zakonu vodijo t. i. reprezentativne sindikalne centrale pod geslom »Proti razkroju Slovenije«. Formalni prvopodpisani predlagatelj za zbiranje podpisov za referendum je Branimir Štrukelj iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), znan kot nekdanji kandidat Levice na enih od volitev, pa tudi kot oče vnuka Milana Kučana, zadnjega partijskega šefa v Sloveniji. V kampanji aktivno nastopajo tudi Andrej Zorko, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Jakob Počivavšek (Pergam) in Martina Vuk, generalna sekretarka Štrukljevega KSJS, sicer pa nekdanja vodilna v stranki SD. V kampanji sicer sodelujejo vse reprezentativne centrale: KSJS, ZSSS, Pergam, KS 90, KNSS–Neodvisnost, Alternativa in Solidarnost.

Pri zbiranju podpisov in stojnicah pred upravnimi enotami sodelujejo tudi opozicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica. Pridružil se jim je celo Prerod pod vodstvom nekdanjega kočevskega župana in zdajšnjega evropskega poslanca Vladimirja Prebiliča. Sodelujejo tudi nevladniki iz Glas ljudstva pod vodstvom Jaše Jenulla. Kampanji proti se je pridružil tudi Inštitut 8. marec pod vodstvom Nike Kovač.

Vse to potrjuje, da gre za čisto levičarsko demagogijo, nasprotniki zakona pa dokazujejo, da delujejo proti državljanom in gospodarstvu, proti blagostanju v državi. Branijo obstoječi sistem dajatev in lastne koristi v njem.

Mag. Polona Rifelj: Zakon samo za bogate je zavajanje

Mag. Polona Rifelj, ministrica za okolje in prostor: »Paket vključuje tudi nižji davek na dodano vrednost na hrano, olajšave za s. p., ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za nekatere in 5-odstotni davek na najem za mlade. Kapica pri 7.500 evrih ni cel zakon. Trditev ‘samo za bogate’ je zavajanje.«

Dr. Matej Lahovnik: Zakon pušča ljudem več zasluženega denarja

Dr. Matej Lahovnik, profesor Ekonomske fakultete UN Ljubljana: »Zakon pušča ljudem več zasluženega denarja, znižuje DDV na hrano, upokojencem omogoča polno pokojnino ob delu in uvaja kapico, kot jo imajo Nemčija in Avstrija. Pokojnina ni socialna pomoč, ampak pravica iz plačanih prispevkov.«

Dr. Žiga Turk: Zakon je v glavnem o davkih

Dr. Žiga Turk, profesor, nekdanji minister: »Zakon je v glavnem o davkih. Ustavno sodišče je pustilo negotovost namerno, da se da kampanjo zgraditi na zavisti. Če zakon pade, lahko vlada davčne ukrepe sprejme znova.«

Vida Kocjan, Demokracija

The post Rdeči kaviar sindikalisti proti razvoju Slovenije first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Rdeči kaviar sindikalisti proti razvoju Slovenije z dne, 2026-09-20 22:54:15, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/rdeci-kaviar-sindikalisti-proti-razvoju-slovenije/