Avtor tega prispevka je Nova24TV.

Na 20. izredni seji Državnega zbora so poslanci koalicijskih strank SDS, NSi–SLS–Fokus in Resnica odločno zagovarjali razpis dveh posvetovalnih referendumov. Prvi se nanaša na volilno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah, drugi pa na ukinitev obveznega plačevanja prispevka za programe RTV Slovenija. Oba predloga sta predložila skupina poslancev s prvopodpisano Jelko Godec, odbora pa sta ju ocenila kot primerna.

“Pravice vsakega tujca so vam nad pravicami slovenskega državljana,” je na današnji seji Državnega zbora dejal poslanec SDS Andrej Poglajen. S tem je ostro odgovoril opoziciji, ki nasprotuje posvetovalnemu referendumu o volilni pravici državljanov tretjih držav, hkrati pa sama zbira podpise za zakonodajni referendum o isti temi.

Predstavnik predlagateljev Andrej Kosi (SDS) je v uvodni obrazložitvi poudaril, da se je od leta 2002, ko so tujci s stalnim prebivališčem dobili aktivno volilno pravico na lokalnih volitvah, situacija bistveno spremenila. “Število tujih državljanov se je povečalo, njihov delež je v posamezni lokalni skupnosti bistveno večji kot ob sprejetju navedene zakonske ureditve,” je dejal. Po podatkih, ki jih je navedel, je delež tujcev v Sloveniji zrasel s 3,1 odstotka leta 2008 na 10,5 odstotka v prvi polovici leta 2026. V nekaterih občinah so deleži še višji: Ankaran 15,4 odstotka, Izola 18,8, Piran 16,8, Sežana 18,4, Velenje 17,9, Kranj 13,6, Ljubljana 15,8 odstotka. V manjših občinah so bila povečanja še bolj dramatična – v nekaterih primerih tudi za več tisoč odstotkov.

“Samo stalno prebivanje ne bi smelo avtomatično pomeniti tudi pridobitve pravice do političnega odločanja o sestavi organov lokalne skupnosti,” je poudaril Kosi. “Obstaja namreč legitimna razlika med pravicami, ki posamezniku pripadajo zaradi njegovega zakonitega prebivanja v Republiki Sloveniji, in političnimi pravicami, ki so povezane z državljanstvom.”

Anton Šturbej (SDS) je dodal, da gre za vprašanje demokratične ureditve države: “Ustava Republike Slovenije v 3. členu določa, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo ter da jo državljanke in državljani izvršujejo neposredno in z volitvami. […] Referendum je zato eden pomembnih institutov neposrednega demokratičnega odločanja.” Pojasnil je, da posvetovalni referendum ne odloča o usodi že sprejetega zakona o lokalnih volitvah, temveč o prihodnji ureditvi: “S sprejetjem posameznega zakona zakonodajalec svoje pristojnosti na določenem področju ne izčrpa. Zakon lahko v prihodnje spremeni, dopolni ali nadomesti z drugačno ureditvijo.”

Proti odločanju tujcev na lokalnih volitvah

“Tukaj vas ta protislovenska opozicija želi prepričati, da si tisti, ki trenutno najbolj prihajajo v Slovenijo, zaslužijo, da odločajo na lokalnih volitvah,” je na današnji seji Državnega zbora dejal poslanec SDS Žan Mahnič.  Opozoril je tudi na morebitno oblikovanje etničnih list in strank v prihodnosti ter dejal, da gre za zaščito odločanja lastnih državljanov. “Mi bomo ljudi vprašali, ali si želite, da tujci odločajo o vaših usodah na lokalnih volitvah. In bodo rekli: ne, ne želimo si tega. In mi bomo tej volji sledili.”

Iz poslanske skupine NSi–SLS–Fokus so poudarjali načelo državljanstva. Srečko Ocvirk je dejal, da mora biti ta pravica pogojena z državljanstvom, tako kot je to za državnozborske volitve in volitve predsednika republike: “Tujci v skladu z veljavno zakonodajo namreč lahko, če seveda to želijo, po desetih letih bivanja v Sloveniji pridobijo državljanstvo in s tem volilno pravico. Janez Beja je dodal, da se volilna pravica ne jemlje nikomur, medtem, ko je Iva Dimic opozorila na odgovornost pravice dol volitev z dolžnostjo, da se zanjo tujec tudi potrudi.

“Tujec, ki živi, ki pride k nam živeti in pa delati, se mora najprej naučiti našega jezika, sprejeti našo kulturo in naše običaje. […] Jaz sam, kot sem rekel, nisem proti tujcem. Sem pa za to, da slovenski državljan odloča o usodi svojega naroda,” je dodal Aleksander Reberšek.

Katja Kokot (Resnica) je poudarila razliko med institutoma: “Zakonodajni referendum govori o usodi konkretnega zakona. Posvetovalni referendum pa daje državnemu zboru odgovor, kakšno zakonodajno rešitev želijo državljani. […] Želimo, da odgovor poda ljudstvo.” Aleksander Štorek (Resnica) je dodal štiri ključne točke: volilna pravica je vprašanje politične pripadnosti, stalno prebivališče in državljanstvo nista ista, ne gre za odnos do tujcev, ampak za jasno pravilo, in ker gre za temeljno demokratično vprašanje, je prav, da slišimo voljo ljudi.

Opozicija je nasprotovala in opozarjala, da gre za kršitev 28. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ker je Državni zbor o vprašanju že odločil s sprejetjem novele junija 2026. Posvetovalni referendum bi po njihovem mnenju smel biti le preden je bila odločitev sprejeta, ne pa naknadno. Ocenili so, da gre za zlorabo instituta in poskus preusmerjanja pozornosti od zakonodajnega referenduma o “politični policiji”. Poudarjali so tudi, da gre za odvzem pravice ljudem, ki že leta živijo, delajo in plačujejo davke v Sloveniji, ter da je dejanska udeležba tujcev na lokalnih volitvah nizka.

Andrej Poglajen (SDS) je poudaril paradoks, da opozicija nasprotuje posvetovalnemu referendumu o vprašanju, za katerega sama zbira podpise za zakonodajni referendum. Očital je, da so pravice tujcev zanje pomembnejše od pravic slovenskih državljanov, in vprašal, kaj je s pravico slovenskega državljana, da odloča, kdo sme voliti v njegovi državi.

Napovedal je, da bodo 11. oktobra državljani odločili, da tujci brez državljanstva ne morejo glasovati na lokalnih volitvah. Na koncu je napovedal: “11. oktobra gremo na referendum in državljanke in državljani bodo definitivno odločili, da tisti, ki so tujci v državi in nimajo državljanstva, ne morejo glasovati.”

RTV-prispevek: “Naj ljudje odločijo”

V nadaljevanju seje so obravnavali predlog za posvetovalni referendum o ukinitvi obveznega plačevanja prispevka za programe RTV Slovenija. Alenka Jeraj (SDS) je v imenu predlagateljev povedala: “V Poslanski skupini SDS skupaj z Novo Slovenijo, SLS in Fokusom, Demokrati ter Resnico ocenjujemo, da je na podlagi mnogih pobud v zadnjih letih […] potrebno razpisati posvetovalni referendum o ukinitvi obveznega plačevanja prispevka za programe RTV Slovenija. […] O obveznem RTV prispevku naj odločajo državljani, saj gre za zakonsko določeno finančno obveznost, ki neposredno zadeva približno 640 tisoč zavezancev.”

Poudarila je, da referendumsko vprašanje ne pomeni ukinitve javnega zavoda: “Referendumsko vprašanje se nanaša izključno na ukinitev obveznega plačevanja prispevka, ne pa na ukinitev javnega zavoda ali javne službe. […] Po ukinitvi prispevka bi bilo treba oblikovati drugačen sistem financiranja, ki bi zagotavljal stabilno delovanje RTV Slovenija. Sprememba financiranja pa je tudi priložnost za racionalizacijo.”

Zoran Stevanović (Resnica) je bil neposreden: “Naj ljudje odločijo! Danes ne bomo odločali o tem, kakšno je naše mnenje o tej ali pa v drugi oddaji, ne bomo odločali o tem, kakšno je naše mnenje o enem ali drugem novinarju, predvsem pa […] ne odločamo o tem, ali naj se ukine RTV. Odločamo o bistveno preprostejšem, jasnejšem in za skoraj 640.000 zavezancev zelo konkretnem vprašanju: ali naj ljudje še naprej plačujejo obvezen RTV prispevek, ne glede na to, ali programe RTV Slovenija sploh gledajo, spremljajo, uporabljajo ali če jim sploh zaupajo?”

Pojasnil je, da gre za resno vprašanje, ki izpolnjuje pogoje iz Zakona o referendumu in ljudski iniciativi: “To ni referendum o personalnih odločitvah ali pa o nekih šaljivih vsebinah […] ampak gre za resno vprašanje, ki izpolnjuje oba pogoja najbolj neposredno. Se pravi, gre za zakonsko materijo in za obveznost, ki zadeva sto tisoče gospodinjstev ter pravnih oseb.” Opozoril je tudi na že vložen predlog zakona, ki ga je podprlo 17.671 volivk in volivcev: “To niso spletni všečki. To niso anonimni kliki. […] To so overjeni podpisi državljanov pod konkretnim zakonskim predlogom in že to je izjemno močno demokratično sporočilo.”

Stevanović je zavrnil očitke o ukinitvi RTV: “Ukinitev obveznega prispevka ni ukinitev RTV Slovenija, je odločitev, da sedanji model financiranja ni nedotakljiv in da moramo poiskati pravičnejši, preglednejši […] racionalnejši in sodobnejši sistem.” Poudaril je, da medijsko okolje ni več isto kot takrat, ko je nastal sedanji model: “Ljudje danes informacije, kulturo, izobraževalne vsebine, šport in zabavo pridobivajo preko množic televizijskih, radijskih programov, spletnih medijev, podkastov, družbenih omrežij in pa pretočnih platform. Zato lahko zagovarjamo obstoj javnega servisa in hkrati priznamo, da mora biti njegov način financiranja prilagojen času.”

Robert Golob iz Svobode je poudaril, da ukinitev prispevka pomeni konec javnega radia in televizije, kot ju poznamo danes, medtem, ko je Darko Ratajc iz SD je poudaril, da gre za vprašanje dolgoročne neodvisnosti javnega medija. Prispevek po njegovem mnenju zagotavlja stabilno in politično neodvisno financiranje, medtem ko bi prenos v proračun RTV naredil odvisno od vsakokratne parlamentarne večine. Socialni demokrati podpirajo reforme in racionalizacijo, ne pa razgradnje sistema financiranja. Asta Vrečko iz Levice pa je opozorila, da prispevek ščiti politično in finančno neodvisnost RTV. Institucija po njenih besedah ni le informativni program, ampak tudi varuh spomina, kulture, športa, manjšin, arhivov in izobraževanja. Predlog referenduma je označila za nadaljevanje politike uničevanja javnega medija.

Nasprotno so koalicijski poslanci referendum podprli. Maruša Babnik iz SDS je dejala, da naj o vprašanju odločijo državljani. Prispevek je obvezen ne glede na to, ali ljudje RTV spremljajo in ali so z njenimi vsebinami zadovoljni.

Opozorila je na relativno nizko gledanost v primerjavi z drugimi evropskimi javnimi televizijami in na spremenjeno medijsko okolje, kjer ljudje informacije iščejo na številnih platformah. Potreben je po njenem mnenju nov, učinkovitejši, preglednejši in bolj pluralen model financiranja. Marjeta Šmid iz NSi–SLS–Fokus pa je poudarila, da gre za vprašanje, ali je sedanji model še primeren za sodobni čas. Obstajajo alternativni načini financiranja, kot na Švedskem in Finskem, kjer je prispevek nadomeščen z davčnim sistemom, vezanim na dohodek. Prispevek sam po sebi po njenih besedah ne zagotavlja niti neodvisnosti niti kakovosti programa.

Vlada je v mnenju ocenila, da je vprašanje financiranja javne radiotelevizije tema, glede katere je vključevanje javnosti posebej pomembno, hkrati pa poudarila, da je treba ne glede na izid zagotoviti stabilno in neodvisno delovanje RTV.

T. B.

The post [Referendumi] Opozicija besni, koalicija pa: “Naj odločijo ljudje!” first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom [Referendumi] Opozicija besni, koalicija pa: “Naj odločijo ljudje!” z dne, 2026-08-25 13:00:34, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/referendumi-opozicija-besni-koalicija-pa-naj-odlocijo-ljudje/