Avtor tega prispevka je Nova24TV.
Dolgotrajni azilni postopki in pritisk na nastanitvene zmogljivosti odpirajo pomembna vprašanja. V azilnem domu in njegovih izpostavah že dlje časa ostajajo osebe, ki na pravnomočno odločitev čakajo več let.
Sredi avgusta je zato potekal krizni sestanek ministrstev, Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov ter policije. Cilj so hitrejši, zakoniti in učinkovitejši postopki, ki bodo razbremenili kapacitete in zmanjšali negotovost tako za državo kot za posameznike.
Preberite tudi: Profesor ostro nad referendumsko agitacijo v šoli: “Sindikalni zaupnik ni politični usmerjevalec zaposlenih”
Dodaten izziv prinaša tudi začetek polne uporabe evropskega pakta o migracijah in azilu, ki zahteva reorganizacijo delovnih procesov in boljše usklajevanje med organi.
Več kot eno leto 229 oseb
Iz Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov so nam pojasnili, da je v azilnem domu in njegovih izpostavah več kot eno leto nastanjenih 229 oseb: eno leto ali več 123, dve leti ali več 77, tri leta ali več 23 in šest let ali več 6 oseb.
Glede pravne pomoči in zastopanja prosilcev pred sodišči so pojasnili, da v skladu z zakonom o mednarodni zaščiti pravno pomoč v postopkih mednarodne zaščite zagotavljajo svetovalci za begunce, ki jih imenuje minister, pristojen za pravosodje. Ministrstvo za pravosodje upravlja tudi imenik svetovalcev za begunce, način dostopa pa določa pravilnik o načinu dostopa do svetovalcev za »begunce«, nagrajevanju in povračilu stroškov. »Prosilec za mednarodno zaščito lahko za pravno pomoč sam izbere enega svetovalca in ga pooblasti za zastopanje, lahko pa zaprosi tudi ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, da mu pri tem pomaga. V takem primeru ministrstvo za notranje zadeve kontaktira svetovalca po abecednem vrstnem redu priimkov svetovalcev iz imenika svetovalcev ter osebi dodeli svetovalca ‘za begunce’,« so dodali.
Ker je urad napovedal vložitev nadzorstvenih pritožb za prosilce, ki na odločitev čakajo več kot dve leti, nas je zanimalo, zakaj ravno ta meja. Pojasnili so, da »nadzorstvene pritožbe po 5. členu zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja lahko vloži ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo kot stranka v tistem postopku, za katerega ocenjuje, da sodišče nerazumno dolgo odlaša z odločitvijo«. Dve leti ocenjujejo kot mejo, ko s sprejemom odločitve ni več mogoče odlašati.
106 oseb dve leti ali več
Na vprašanje o nadzorstvenih pritožbah je urad navedel, da je v zmogljivostih azilnega doma nastanjenih 106 oseb z nastanitvijo dve leti ali več. V vsakem primeru bodo preverili, ali je pritožba upravičena, in pričakujejo, da bodo ti postopki rešeni v najkrajšem možnem času.
Urad se srečuje tudi s številnimi težavami, zato smo povprašali, kako je s tem. Odgovorili so, da se »urad sooča s povečanim številom nastanitev v poletnih mesecih. Poleg tega velik izziv prinaša tudi izvajanje zakonodaje EU, povezane s paktom o migracijah in azilu; v zvezi s tem je bilo treba reorganizirati delovne procese«.
Podatki urada in MNZ se nanašajo na različna obdobja, odgovora smo prejeli v razmiku približno desetih dni. MNZ šteje odprte postopke, urad pa osebe v nastanitvi, zato se številke ne ujemajo neposredno.
MNZ: Odprtih 200 postopkov, daljših od 21 mesecev
Foto: Upravno sodišče RS
Podpis: Po odločitvi MNZ zadeve pogosto končajo na sodišču, kar podaljša postopke.
Koliko oseb je v postopku mednarodne zaščite več kot dve leti in zakaj postopki niso končani? Kolikšen delež zamud pade na MNZ, sodišča in dublinske postopke?
Trenutno je odprtih 200 postopkov, katerih trajanje je daljše od 21 mesecev. V to številko niso vključeni postopki, začeti na predlog državljanov Ukrajine, ki se prvenstveno obravnavajo v okviru zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb.
Razlogi za dolgotrajnost postopkov so različni. Nekateri postopki zahtevajo bolj poglobljeno obravnavo in preverjanje posameznih dejstev (od vključitve Nacionalnega forenzičnega laboratorija do postavitve izvedenca, postavljanja zastopnika za poseben primer, zbiranja informacij o izvorni državi ipd.), odločitve ministrstva pa so nato največkrat presojane tudi na Upravnem sodišču RS in Vrhovnem sodišču RS (primer po vloženi tožbi čaka na obravnavo, po sprejeti sodni odločitvi pogosto sledi pritožba na vrhovno sodišče, ki lahko zadevo vrne v ponovni postopek prvostopenjskemu sodišču, ki mora o primeru ponovno odločati).
S postopkom lahko zavlačujejo tudi prosilci, in sicer na način, da nočejo prevzeti vabila na osebni razgovor, ki ga je treba obvezno opraviti pred sprejetjem vsebinske odločitve, ali pa se ne zglasijo na dan, ko so vabljeni na osebni razgovor (svojo odsotnost naknadno opravičijo – npr. zdravstveni razlogi –, zaradi česar se je treba dogovoriti za nov termin izvedbe osebnega razgovora, nekateri pa to storijo tudi večkrat). Nekateri prosilci se izmikajo tudi izvršitvi odločitve ministrstva, da bo njihovo prošnjo obravnavala druga država članica EU, in ne pridejo na dogovorjeno predajo drugi državi, zaradi česar se je treba ponovno dogovoriti in na novo organizirati prevoz prosilca v drugo državo. Statističnih podatkov o tem ne vodimo, lahko pa ocenimo, da taki primeri obstajajo.
Ali MNZ zaznava, da več prosilcev vlaga podobne pritožbe in da jih zastopajo isti odvetniki ali organizacije? Ali je ugotavljalo, kdo jih o tem sistematično obvešča?
Na ministrstvu ne vodimo evidence o vloženih tožbah, ki bi omogočala pridobitev podatka o razlogih za vloženo tožbo in povezavi med razlogi in posameznimi svetovalci za begunce, zato točnega odgovora na vaše vprašanje ne moremo podati. So pa tožbe vložene zoper skoraj vsako odločitev ministrstva in so si zlasti v primeru tožb zoper sklepe, izdane v t. i. dublinskih postopkih, pogosto zelo podobne. Prosilci so o pravici do pravnega sredstva in do svetovalca za begunce, ki si ga lahko izberejo s seznama, ki ga vodi ministrstvo za pravosodje, obveščeni v okviru pravnega pouka ob vročitvi odločitve ministrstva.Katere spremembe zakona o tujcih pripravljate za skrajšanje postopkov in za koliko želite skrajšati odločanje?
Spremembe zakona o tujcih ne bodo vplivale na trajanje postopkov mednarodne zaščite.
Vida Kocjan
The post Reševanje migrantske problematike: tožbe so vložene zoper skoraj vsako odločitev ministrstva first appeared on Nova24TV.
Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Reševanje migrantske problematike: tožbe so vložene zoper skoraj vsako odločitev ministrstva z dne, 2026-09-13 04:09:48, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/resevanje-migrantske-problematike-tozbe-so-vlozene-zoper-skoraj-vsako-odlocitev-ministrstva/
