V tokratni Vroči temi smo govorili o prehranskih smernicah, ki jih za vse državljane pripravlja vlade Roberta Goloba. Gostili smo kliničnega dietetika dr. Evgena Benedika in pediatra dr. Tadeja Battelina, z njima se je pogovarjal Luka Svetina.
Sogovornika sta namreč na javnost naslovila pismo, da gre pri prehranskih smernicah Golobove vlade za ideološki motiv. Smernice so bile javnosti predstavljene v reviji, v kateri tudi piše, da so bile že sprejete, čeprav po poročilu vlade naj ne bi bile. O tem smo na Domovini pisali pred kratkim.
Dr. Battelino trdi, da je prehrana del kulture in navad ter človekova osnovna pravica. Vsakršen poseg v to področje doktor označi za psihopatologijo, ki je povsem nesprejemljiva.
Dr. Benedik med drugim pove, da kader v prehranskem svetu, ki ga je ustanovila trenutna vlada, ni strokoven in primeren za nalogo, ki jo opravlja. Ideološka obarvanost vodi v dejstvo, da imamo ene izmed najbolj veganskih prehranskih smernic v EU.
Dr. Battelino še doda, da v demokratičnih državah ni nobene potrebe po ustanavljanju podobnih nacionalnih svetov ter da je za to področje že zadolžen NIJZ. Meni tudi, da si prehranskih dodatkov, ki jih nove smernice predlagajo, veliko ljudi ne more privoščiti, kar bi takoj pomenilo izpad manj premožnih. Poudari, da ob uravnoteženi in zdravi prehrani dodatkov ne potrebujemo, z izjemo vitamina D in joda. 
Ob starajoči se populaciji Slovenije sogovornika opozorita na pomemben aspekt ohranjanja mišične mase, ki je kazalec vitalnosti in dolgoživosti. To lahko izgradimo le z rednim gibanjem in prehrano z dovolj velikim vnosom beljakovin, kar pa veganska prehrana veliko težje omogoči, poleg vsega pa je tudi dražja, če želimo zagotoviti prehrano z dovoljšnjo vsebnostjo vseh nutrientov. 
Na vprašanje, ali Slovenci pojemo preveč mesa, dr. Benedik odgovori, da pojemo preveč predelanih mesnin, pa tudi preveč visoko predelanih živil rastlinskega izvora. 
Zaključi z izjavo, da bi bili že z obstoječimi prehranskimi smernicami NIJZ vodilni v Evropi, če bi se jih držali. Smernice morajo biti za neko družbo sprejemljive, sicer nimajo učinka, saj se jih ljudje ne želijo držati, doda. 
V oddaji boste izvedeli še veliko več, zato vas vabimo, da ji prisluhnete.

S predstavnikoma stranke Glas upokojencev Pavla Ruparja, predsednikom stranke g. Pavlom Ruparjem in prim. Majda Zbačnik, smo se poglobili v zgodovino stranke in njen program.
Na Domovini smo pred letošnjimi volitvami odprli prostor za predstavitev strankam, ki so bolj usmerjene v obstoj, prihodnost in razvoj Slovenije. Radi rečemo, da so pozicionirane sredinsko oziroma desno od sredine. Za razliko od večjih medijev jih pri pogovoru nismo časovno omejevali, smo jim pa postavili vprašanja, s pomočjo katerih lahko državljani spoznamo njihovo vizijo, pogled na trenutno situacijo v Sloveniji in širše, stališča o pomembnih vprašanjih, načrte za prihodnost Slovenije, pogled na vrednote, kompetentnost ekipe in še kaj. Vabljeni k ogledu, da bo odločitev lažja, pogovor s prijatelji in sorodniki o politiki pa vsebinski.

Ste vedeli, da rek »nekomu dati košarico« ali pa »živeti na veliki nogi« nista le naključni besedni zvezi, temveč imata globoke korenine v zgodovini našega oblačenja in obuvanja? V novi epizodi podkasta »Vroča tema« smo gostili dr. Bojana Knifica, višjega kustosa Tržiškega muzeja in enega vodilnih slovenskih etnologov, ki na zgodovino ne gleda le skozi suhoparne letnice, temveč skozi korake naših prednikov.
Pomlad že lepo trka na vrata, dnevi se daljšajo in narava se prebuja. V Tržiču, zibelki slovenskega čevljarstva, ima to obdobje prav poseben pomen. Povezan je s starim rokodelskim običajem, ko so čevljarji prenehali delati ob umetni svetlobi, a so simbolično »luč vrgli v vodo«. O tem čarobnem običaju, o ptičji svatbi in o tem, zakaj so nekoč ženske dobesedno »dali na čevelj«, nam je v sproščenem pogovoru zaupal sijajen poznavalec vsega naštetega, Bojan Knific.
Prisluhnite in izvedeti boste več tudi o tem, kako so včasih reševali težave z levim in desnim čevljem, ki sta bila dolgo enaka, kako so tihotapili blago čez Ljubelj in zakaj so otroci jokali, ko so njihovi »gregorčki« v resnici odplavali po vodi, vabljeni k poslušanju celotnega podkasta. Pogovor je vodil Tomaž Cuder.

V novi oddaji Odmev tedna dr. Sebastjan Jeretič z Vido Petrovčič z različnih vidikov osvetli dogodke minulega tedna. Dotakneta se predvolilnih soočenj na nekaterih TV. Jeretič poudari, da se dogaja mobilizacija za Gibanje Svoboda, ki pa jo izvajajo predvsem na čustveni ravni; dejansko gre za čustveno manipulacijo, ki jo bodo do volitev še stopnjevali. Opozarja, da tako pokvarjene oblasti še nismo imeli, zato moramo zadnjih nekaj tednov biti pripravljeni na vse.
Opozori na nepravilnosti pri predčasnih volitvah in pove, da si letos ne upa glasovati na predčasnih volitvah. Tudi ostalim državljanom svetuje, da se udeležijo nedeljskih volitev.
Računa na mlade, ki se “ne pustijo farbat”, zahtevajo jasne odgovore.
Pove tudi, da je nevarno to, kar v zvezi z Instagram profilom Gibanja Svoboda in Roberta Goloba počne Svet za nacionalno varnost.
Glede RTV pa, da bi jo bilo treba razpustit – saj so že sedaj samo ruševine …
To in še mnogo drugih aktualnih tem – v novi oddaji Odmev tedna.

Slovenščina se v digitalno dobo prebija tudi na krilih umetne inteligence. Vsebine tega, kako lahko majhen narod dosega in obenem lovi veliki tehnološki preboj, nam bo približala nova epizoda podkasta Vroča tema, v kateri smo se pogovarjali z enim izmed pionirjev slovenskih jezikovnih strojnih modelov in tehnologij, prof. dr. Markom Robnikom Šikonjo z ljubljanske Fakultete za računalništvo in informatiko.
Profesor dr. Marko Robnik Šikonja je uveljavljeno ime v svetu umetne inteligence. Je vodja laboratorija za strojno učenje in jezikovne tehnologije, soavtor prvih slovenskih modelov umetne inteligence in eden tistih, ki verjame, da bo prihodnost slovenskega jezika odvisna od tega, ali se bomo znali z računalniki in umetno inteligenco sporazumevati tudi v svojem maternem jeziku.
V novi epizodi podkasta Vroča tema boste slišali iskren in poglobljen pogovor o prihodnosti slovenskega jezika, o 40 milijardah slovenskih besed, ki bodo hranile našo umetno inteligenco, in o majhni ekipi entuziastov, ki spreminjajo slovensko digitalno zgodbo. Spoznali boste, kako nastajajo veliki jezikovni modeli, zakaj so ti lahko orodje za napredek in ne grožnja ter kaj pomeni graditi umetno inteligenco, ki razume, razmišlja in čuti v slovenščini.
Poslušajte celoten pogovor na Domovina.je – pogovor, ki lahko dokazuje, da ima tudi majhen jezik lahko veliko in lepo prihodnost, če mu le znamo prisluhniti in ga naučiti pogovora s stroji.

V podkastu Volitve 2026 smo gostili Janeza Janšo, predsednika Slovenske demokratske stranke (SDS), in Andreja Širclja, slovenskega ekonomista, pravnika ter dolgoletnega poslanca iz vrst SDS. Pogovor je vodila Vida Petrovčič.
Na Domovini smo pred letošnjimi volitvami odprli prostor za predstavitev strankam, ki so bolj usmerjene v obstoj, prihodnost in razvoj Slovenije. Radi rečemo, da so pozicionirane sredinsko oziroma desno od sredine. Za razliko od večjih medijev jih pri pogovoru nismo časovno omejevali, smo jim pa postavili vprašanja, s pomočjo katerih lahko državljani spoznamo njihovo vizijo, pogled na trenutno situacijo v Sloveniji in širše, stališča o pomembnih vprašanjih, načrte za prihodnost Slovenije, pogled na vrednote, kompetentnost ekipe in še kaj. Vabljeni k ogledu, da bo odločitev lažja, pogovor s prijatelji in sorodniki o politiki pa vsebinski.

S finančnim analitikom Tomažem Štihom, ki si je kariero ustvaril v Londonu, smo analizirali dosežke vlade Roberta Goloba.
Štih ostro kritizira eksperimentalen pristop do gospodarstva, podjetniki namreč nimajo stabilnega davčnega okolja, ki bi omogočilo dolgoročno planiranje in posledično bolj sigurno delovanje.
Res je, da je brezposelnost rekordno nizka, a je to pričakovati, saj je zaradi demografske piramide tudi majno število mladih, ki potrebujejo službe. Opozori pa na tako imenovani »odliv možganov«, kar se nanaša na odhod strokovnjakov, predvsem zdravnikov, v tujino.
Meni, da država veliko preveč sredstev potroši pri nevladnih organizacijah, ki bi se morale financirati zasebno, ter pri precenjenih projektih, večinoma gradbenih in pa na področju zdravstva.
Izpostavi, da je vlada kljub boju proti zasebnemu zdravstvu dosegla, da je število zasebnih izvajalcev iz 400, ko je vlada nastopila, naraslo na 720. Dostop do slednjih pa je možen le tistim premožnejšim, saj je število koncesionarjev upadlo.
Za učinkovito energetsko politiko Štih svetuje ukinitev vseh subvencij za nezanesljive vire energije, prenehanje apliciranja raznih ideoloških potez in »gasilskih« ukrepov za zmanjševanje porabe gospodinjstev, saj je to le kratkoročna rešitev.
Več iz tega zanimivega pogovora si poglejte v celotni epizodi Vroče teme. Pogovor je vodila Vida Petrovčič.

V tokratnem podkastu Vroča tema, v katerem smo govorili o cenzuri na javni RTV, sta bila gosta dva: zgodovinar, dolgoletni voditelj pogovornih oddaj in avtor številnih priznanih dokumentarnih del dr. Jože Možina ter sindikalist s 40 let delovnih izkušenj na javni televiziji, Tomom Zalaznikom. Spregovorila sta o trenutnih razmerah znotraj največje in najdražje medijske hiše v Sloveniji. Kako vodstvo RTV izvaja cenzuro nad oddajami in novinarji, ki niso povšeči aktualni oblasti, zakaj Tarča ni edini primer tovrstnega utišanja drugače mislečih in kako so nekoč političnih funkcionarji celo osebno prihajali v novinarske redakcije in odrejali, kaj sme in kaj ne sme na program? Sogovornika postrežeta s številnimi anekdotami, ki vas bodo presenetile.
In še: Kaj se je zgodilo z novinarji, uredniki in televizijskimi voditelji, ki jih je vodstvo po zamenjavi oblasti umaknilo z ekranov? Kako mobingirajo svoje zaposlene? Zakaj ne velja več niti osnovna novinarska kolegialnost med sodelavci, da Jožetu Možini niso stopili v bran, ko je z njim brutalno obračunala Svetlana Makarović, njeno sramotilno besedilo pa so zlorabili in ponavljali celo na borčevskih proslavah, nad katerimi bdi politika? Kakšno je finančno poslovanje javnega zavoda in kako se manipulira s številkami? Prvič izvemo grozljive podrobnosti o demontaži notranjega revizijskega nadzora in nezakonitih praksah, ki si jih je privoščilo vodstvo, na čelu z direktorico javne Radiotelevizije Slovenija, Ksenijo Horvat. Vabljeni v našo družbo. Pogovor je vodil Luka Svetina.

V tokratni oddaji Odmev tedna smo gostili dr. Andreja Perka, ki v duhu uspešnega nastopa slovenskih športnikov na zimskih olimpijskih igrah šport dojema kot področje, ki nas povezuje, saj smo v tem uspešni in to kot narod potrebujemo za dvig samopodobe. 
Spomni, da je bila Evropa ustanovljena na krščanskih vrednotah, od katerih se pa zdaj oddaljuje. To vodi v demoralizacijo družbe, ker pa smo ljudje duhovna bitja, to potrebo po duhovnem skušamo zadovoljiti z drugimi kulturami, ki pa ne spadajo v naš prostor. 
Ostro nasprotuje vključevanju konceptov transspolnosti v uradne evropske dokumente in resolucije. Takšne politike razume kot del širše dekadence Zahoda. V tem vidi civilizacijski odmik od življenjskih temeljev in kulturnih korenin.
Obnašanje predsednice parlamenta Urške Klakočar Zupančič označi za ekscesno in degenerativno ter meni, da je kljub vsemu moteča celo stranki Svoboda. Njeno kandidiranje v okrožju Ljubljane vidi kot poskus stranke, da se je znebi, saj med ljudmi ne uživa take podpore in naj ne bi imela veliko možnosti za uspeh. 
Standard v Sloveniji je po mnenju dr. Perka še zadovoljiv, a opozarja, da nam višje plače ob naraščajoči draginji ne morejo pomagati. Opozori, da na Hrvaškem živijo lažje ob nižjih plačah in izrazi skrb glede naše prihodnosti z nadaljnjo politiko Golobove vlade.
Sprašuje se, zakaj volivci kljub višjim davkom in padcu standarda še vedno podpirajo isto politiko. Prepričan je, da kriza še ni dovolj globoka, da bi sprožila preobrat. Napovedane davke, zlasti na nepremičnine, vidi kot potencialno prelomnico, a dvomi, da bodo dejansko prizadeli najmočnejše. »Očitno še ni dovolj hudo, da bi res narod se dvignil.«
Primer Epstein vidi kot simbol globoke moralne pokvarjenosti svetovnih elit. Opozarja na domnevne povezave vplivnih politikov in poslovnežev ter odpira vprašanje, kdo v resnici upravlja z oblastjo. Izraža dvom v transparentnost preiskav in meni, da obstajajo skriti centri moči. Celotno afero razume kot dokaz širšega sistemskega razkroja.
Več si poglejte v celotnem pogovoru, kjer med drugim podrobneje razloži predstavljene koncepte, s katerimi se morda kdo na prvi pogled težko strinja. Pogovor je vodila Vida Petrovčič.

S komentatorjem Aljušem Pertinačem smo komentirali dogodke preteklega tedna. Bilo jih je veliko. Pogovor je vodila Vida Petrovčič.
Aljuš Pertinač je o ovadbi poslancev stranke NSi povedal, da pri nas velja ravno obratno od načela, da je nekdo nedolžen dokler se mu ne dokaže krivda, potezo pa razume kot zelo prikladno za nasprotnike stranke v času pred volitvami. Dogodek je povezal z zaprtjem Janše pred volitvami, pri čemer je sodišče šele po volitvah ugotovilo, da je bil Janša zaprt protipravno.
Komentira tudi izgubo ugleda Slovenije v tujini in slabo zunanjo politiko. Glede Golobove vlade izjavi, da je zamajala stabilnost države, in meni, da bo vsakršna sprememba na volitvah boljša kakor trenutna oblast.
Pertinač tudi ostro kritizira omejevanje koncesionarjev, saj meni, da to neposredno podaljšuje čakalne dobe in škoduje bolnikom. Po njegovem ne gre za boj proti zlorabam, temveč za ideološko kaznovanje zasebnega dela zdravstva.
Me drugim opozarja, da administrativni dvig minimalne plače ogrozi številna delovna mesta. Ne nasprotuje višjim plačam načeloma, vendar meni, da morajo te6 temeljiti na rasti produktivnosti in dodane vrednosti. Kritičen je do populističnih odločitev brez analize posledic za podjetja.
Izraža zaskrbljenost zaradi porasta nasilnih incidentov v prestolnici in razglašanja »nevarnih območij«. Poudarja, da je bila varnost ena ključnih prednosti Slovenije, ki se po njegovem mnenju slabša. Kritičen je do neučinkovitosti državnih institucij pri zagotavljanju reda in se zavzema za enako obravnavo vseh kršiteljev, ne glede na njihov izvor.