V pripravi na referendum so se o svojem stališču in argumentih o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja izrekli in v tem videu predstavili svoje mnenje zdravniki, pravniki, medicinska sestra vseh generacij: Zvonka Zupanič Slavec, Avguštin Mencinger, Nejc Povirk, Maja Ebert Moltara, Ksenija Mahkovic, Urh Grošelj, Izak Matej Ciraj, Janez Rifel, Veronika Logar in Anja Korošec. Režija: Filip Škrlep.
V videu so sogovorniki poudarili nekaj težav, ki jih bi povzročilo uvajanje tega zakona: Zakon je neustaven, zdravnike sili v kršenje Hipokratove prisege, omogoča finančno olajšanje državi (kar je sramotno!), zakon ne definira ‘brezmejnega trpljenja’, omogoča samomore tudi pri akutnih boleznih mlajših ljudi, odpira področje zlorabe trgovanja z organi.

Vroča tema tega tedna je zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Pogovarjali smo se z dr. Urhom Grošljem, ki je izredni profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani s področja medicinske etike, član komisije za medicinsko etiko in pediater. Pogovor je vodila Vida Petrovčič.

V oddaji Odmev tedna se je tokrat Vida Petrovčič pogovarjala z dr. Žigo Turkom. Osvetlila sta pomembne dogodke minulega tedna, ki krojijo naše življenje v sedanjosti, njihove posledice pa so temelj prihodnosti.

Evtanazijo je Joseph Goebbels uzakonil z isto reklamo, kot jo zdaj delajo po Evropi za evtanazijo ali asistiran samomor. Češ da ljudje trpijo, da niso vredni življenja, družbo in državo samo stanejo, usmiljenje do njih pa da zahteva, da jih uničijo. In so vse uničili: nemške, avstrijske štajerske duševno prizadete. Pa tudi Rome. »To so omamne zmote,« je v Domovininem podkastu dejal antropolog, socialni delavec in logoterapevt dr. Jože Ramovš.
»Za Hitlerjem so noreli«
Ljudje so bili navdušeni, češ, to je napredek. Za Hitlerjem so noreli. »Ko človeka obsede zmotna teorija o človeku in družbi, je omama najhujša,« je opozoril dr. Ramovš. Kot je ocenil, je uvajanje evtanazije oziroma pomoči pri samomoru »velika kolektivna zmota Evrope«.
Totalitarni režimi 20. stoletja so hoteli goro človeškega trpljenja podreti, pa so povzročili še več trpljenja, je ponazoril sogovornik. »Ubijanje sebe in drugih je meja, čez katero človek ne sme, odkar je človek. Če to dela, je v prepadu sam ali pa je v drsečem plazu družba,« je pojasnil.
»Odpadem naj zrel«
Sogovornik ima tudi neposredno izkušnjo z znanim slovenskim psihiatrom, ki je v času, ko je bil še pri močeh, trdil, da na stara leta nikoli ne bo v nadlogo drugim, da je v takšnem položaju prava rešitev harakiri. Kljub izjemno hudi bolezni je vztrajal do zadnjega, v svojih zadnjih dneh še pomislil ni na samomor. Kdo je bil to, izveste v podkastu.
Prav tako dr. Ramovš spomni na zgodbo Nizozemca, ki je najprej sodeloval pri pripravi tamkajšnje zakonodaje o evtanaziji, ob prvem opravljenem postopku pa povsem spremenil svoje mnenje in se začel boriti proti istim ukrepom, ki jih je zagovarjal.
»Ko odpadem, naj odpadem zrel,« dr. Ramovš na verzu pesnika Alojza Gradnika ponazori svoj pogled na staranje. Zavestno zorenje je integriteta. In staranje tudi ni brez navdušenja, ki ga lahko spodbudi radovednost, poudarja sogovornik.
So mladoletne romske mamice stvar kulture?
V podkastu Vroča tema tudi o vprašanju romskega nasilja in potrebi po enakih merilih za vse. Kako bi se lahko lotili urejanja razmer in zakaj lenarjenje ne bi smelo biti bolj nagrajeno kot delo. So mladoletne mamice v romskih naseljih res le stvar njihove kulture?
Pa o tem, zakaj Slovenija za 30 let zaostaja za drugimi evropskimi državami na dolgotrajne oskrbe in zakaj aktualni ukrepi niso primerljivi niti s tistimi, ki so jih marsikje uvedli že leta 1995. Morda modrostim nesporne avtoritete dolgotrajne oskrbe pri nas prisluhnejo tudi pristojni.