Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

15. avgusta so v Prostovoljnem gasilskem društvu Veliki Kamen pripravili tradicionalno, že 9. prireditev Koprivniška noč, s katero obenem v kraju počastijo tudi krajevni praznik. Po podatkih organizatorja se je prireditve, ki je z leti prerasla v eno najbolj prepoznavnih in obiskanih družabnih prireditev na območju Posavja, poleg domačinov udeležilo več kot 3000 obiskovalcev z vseh smeri vetrov, iz domače regije, Dolenjske, Kozjanskega in širše.

Praznično vzdušje se je začelo že v dopoldanskih urah s sveto mašo v tamkajšnji podružnični cerkvi Marije vnebovzete, ki simbolno zaznamuje krajevni praznik, nakar so poznopopoldanske ure potekale v znamenju 25. vaših iger, v zgodnjem večeru se je pod prireditvenim šotorom na igrišču koprivniške šole zvrstila osrednja krajevna prireditev, večerne ure, ki so se zavlekle vse do zgodnjih jutranjih ur naslednjega dne, pa so minile v prešernem vzdušju gasilske veselice ob pesmih glasbenika Dejana Vunjaka s spremljajočim ansamblom Brendijeve barabe in ob zvokih Ansambla Občutek.

Na vaških igrah, nad izvedbo katerih je kot pripravljavec in glavni sodnik bdel Toni Žičkar, se je v zabavnem in športnem duhu pomerilo šest ekip, in sicer Jagri z Velikega Kamna, ekipe Zdol, Podsrede, Senovega, Mladinske točke Veliki Kamen in ekipa Zabukovja. Slednja je tudi drugo leto zapored osvojila lovoriko zmagovalca vaških iger, drugi so bili mladi iz v kraju delujoče Mladinske točke, tretji pa Senovčani. Po podelitvi pokalov najspretnejšim ekipam sta na uradnem delu prireditve obiskovalce, ob čestitkah krajankam in krajanom ob krajevnem prazniku, pozdravila predsednik Sveta KS Koprivnica Damjan Bogovič in podžupan Mestne občine Krško Janez Jože Olovec. Olovec je zagotovil, da bo občina tudi v prihodnje podpirala smelo zastavljene načrte KS Koprivnica, medtem ko je Bogovič povzel izvedene naložbe v obdobju od lanskega do letošnjega krajevnega praznika. V zadnjem letu so zaključili projekt rekonstrukcije ceste Koprivnica – Prevole v dolžini 800 m, največji izveden projekt pa je bila obnova igrišča pri osnovni šoli. »Šola in krajani smo pridobili obnovljeno igrišče, tekalno stezo, novo tribuno in igrala za najmlajše. Vesel sem tudi, da je ministrstvo prisluhnilo našim prošnjam po rekonstrukciji državne ceste, upamo, da bo še letos izveden razpis za izbiro izvajalca rekonstrukcije ceste in pločnika od Koprivniškega mostu pa do odcepa za Jirički Dol. Prav tako je občina naročila izvedbo projektne dokumentacije za obnovo državne ceste skozi naš kraj,« je med drugim dejal Bogovič, ki je izpostavil še izvedeno dodatno osvetlitev stopnic pri cerkvi in pokopališču, delujoča krajevna društva, ki jih KS s sredstvi podpre pri organizaciji prireditev, ter rekonstrukciji cest Leskovce–odcep Žvar ter preplastitev polovice cestnega odseka Prevole – Starc, ki sta za izvedbo predvideni še letos.

V nadaljevanju prireditve sta predsednik Bogovič in podžupan Olovec slovesno podelila priznanje Krajevne skupnosti Koprivnica, ki ga je za uspešno kulturno-glasbeno udejstvovanje in za dolgoletno aktivno sodelovanje pri razvoju kraja prejel Božidar Bračun z Velikega Kamna. Bračun je vpet tako v krajevno življenje kot župnijo, saj se aktivno vključuje v izvedbo prireditev. Na prireditvah s svojimi številnimi talenti, še posebej z igranjem na harmoniko, vselej poskrbi za prijetno in sproščeno vzdušje. »Kot voznik avtobusa je varno popeljal nešteto krajanov na izlete, posebej pa izstopa tudi njegova dolgoletna odgovornost pri prevozu šolskih otrok. Z razumevanjem in toplino zna reševati izzive, ki jih prinaša delo z mladimi, obenem pa med vožnjo zagotavlja občutek varnosti in zaupanja. Božo je človek, ki s svojo pozitivno naravnanostjo, kritičnim pogledom na razvoj kraja in pripravljenostjo pomagati soustvarja kakovost življenja v Koprivnici. Njegove šale, iskrenost in nenehna pripravljenost priskočiti na pomoč so vtkane v srce naše skupnosti,« smo med drugim slišali v podani obrazložitvi in opisu prejemnika letošnjega krajevnega priznanja.

B. M., foto: B. M., N. Klavžar, N. Vodopivec 

#povezujemoposavje

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

V Dolenji vasi pri Krškem so se krajanke in krajani na praznični dan 15. avgusta zbrali ob praznovanju krajevnega praznika, ki nosi posebno težo in pomen za tamkajšnje ljudi. Datum praznika ni izbran naključno, povezuje namreč cerkveni praznik Marijinega vnebovzetja, posvetitev domače cerkve Matere božje ter spomin na izgon prebivalstva in ostale žrtve v času druge svetovne vojne.

Slavje se je začelo s slovesno sveto mašo v cerkvi Matere božje, ki je osrednje duhovno središče kraja. Bogoslužje je bilo priložnost za skupno molitev, zahvalo in spomin, hkrati pa tudi opomin na tragične trenutke v zgodovini kraja. Med 2. svetovno vojno je bilo namreč kar 90 odstotkov prebivalcev z območja današnje krajevne skupnosti Dolenja vas pri Krškem nasilno izgnanih s svojih domov in odpeljanih v tuja delovna taborišča. V spomin na te dogodke so se po maši predstavniki KS Dolenja vas pri Krškem ter Društva izgnancev Krško poklonili izgnanemu prebivalstvu s položitvijo spominskega venca pri spomeniku v središču vasi. Venec je bil posvečen tako tistim, ki so med izgonom umrli, kot tudi tistim, ki so se po štiriletni kalvariji v tujih taboriščih vrnili na svoje opustošene domove. Ob tem so se prisotni zbrali tudi v spominu na vse druge žrtve 2. sv. vojne, katerih trpljenje in žrtvovanje sta neločljiv del skupne zgodovine in identitete kraja.

Krajevno praznovanje, ki je potekalo v sodelovanju Krajevne skupnosti (KS) s tamkajšnjimi Prostovoljnim gasilskim društvom Dolenja vas, Kulturnim društvom Žarek in Športnim društvom Dolenja vas, so nadaljevali v popoldanskih urah z osrednjo krajevno prireditvijo v večnamenskem domu, kulturnim programom ter druženjem krajanom ob pogostitvi pred domom. Slavnostni uvod v krajevno prireditev je izvedel trobilni trio, poleg njega je s pesmimi osrednjo prireditev popestril tudi domači ženski pevski sestav Prepelice pod vodstvom Marjetke Podgoršek Horžen, nakar je povezovalka programa Vesna Kodrič predala besedo slavnostnima govornikoma, predsedniku Sveta KS Mateju Libenšku ter podžupanu Mestne občine Krško Dejanu Žnideršiču.

Rekonstrukciji cest na Marof in k lovskemu domu

Libenšek se je v uvodu nagovora zbranim navezal na letošnji okrogli obletnici dogodkov iz polpretekle zgodovine, 80. letnici konca 2. sv. vojne in vrnitve izgnancev, pri čemer je poudaril, da je treba spomin nanje ohranjati, saj sta neomajna volja in povezanost preteklih rodov temelj in razlog, da danes živimo v miru in svobodi«: »Naša dolžnost je, da njihove zgodbe ohranimo. Ne le v knjigah in arhivih, ampak v srcih naših otrok in vnukov. Naj razumejo, da svoboda ni samoumevna, da mir ni nekaj, kar pride samo od sebe, temveč nekaj, kar moramo negovati, varovati in se zanj truditi vsak dan.« V nadaljevanju se je navezal tudi na novodobni čas in prizadevanja sestava Sveta KS za zagotavljanje čim boljših pogojev za bivanje prebivalstva: »Naše delo zajema skrb tako za manjše, vsakodnevne izboljšave kot tudi prizadevanja za izvedbo večjih investicij. Pri tem redno opozarjamo Mestno občino Krško na najnujnejše projekte in si prizadevamo, da bi bili ti čim prej uresničeni v dobrobit vseh krajanov. V lanskem letu smo dokončno izvedli sanacijo odvodnjavanja in rekonstrukcijo cestišča na Libni v skupni dolžini 250 m. V sklopu sanacije in rekonstrukcije cestišča je bil obnovljen tudi dotrajan del vodovodnega sistema. Prav tako smo v jesenskem času lanskega leta nadaljevali s preplastitvijo dela ceste v naselju Pesje v dolžini 400 m in tako zaključili obnovo celotnega odseka skozi Pesje v skupni dolžini 800 m. Letos smo v novem delu naselja Pesje na makadamsko pot položili asfalt v skupni dolžini 80 m, v sklopu investicije je bilo urejeno tudi ustrezno odvodnjavanje. S tem smo zagotovili novo urejeno cesto ter asfaltiran dostop šestim gospodinjstvom. V letošnjem letu smo dokončali tudi postavitev novih avtobusnih postajališč, rekonstrukcijo 400 m dolgega odseka dela cestišča z ureditvijo pločnika v Dolenji vasi na meji z občino Brežice. Projekt je ob podpori KS Dolenja vas in Mestne občine Krško v celoti vodila Direkcija za ceste RS. Z izvedbo projekta smo v Dolenji vasi tako pridobili tudi nov pločnik, nov prehod za pešce ter ustrezno prometno signalizacijo, ki ključno prispeva k povečanju varnosti udeležencev v prometu.«

V nadaljevanju se je Libenšek navezal tudi za izvedbo načrtovanih projektov v prihodnjem letu, med katerimi je navedel rekonstrukcijo ceste na Marof, za katero je bil letos izveden odkup zemljišč. V sklopu projekta bo izvedena tudi prenova mostičkov v Starem Gradu, s katerimi bo zagotovljen lažji prehod čez mostove in večja varnost udeležencev v prometu. Poleg navedenega je med drugim v sodelovanju z občino tudi načrtovana rekonstrukcija cestne na Libno v smeri lovskega doma. Cestišče, staro več kot 30 let, je že močno poškodovano in na več mestih udrto, je še povedal predsednik KS: »Prav tako na nekaterih delih ceste obstaja nevarnost zdrsa vozil s ceste, kar narekuje gradnjo podpornih zidov ter namestitev zaščitne odbojne ograje.« Na naveden projekt, ki bo uporabnikom ceste omogočil varnejšo pot, se je v govoru navezal tudi podžupan Dejan Žnideršič, ki je izpostavil, da se je in da se še bo kakovost bivanja prebivalstva dvignila na višjo raven tudi z lani izvedeno izgradnjo širokopasovnega omrežja, ki bo v celoti dokončano letos, v sklopu participativnega proračuna je bila izvedena postavitev košev za javno uporabo, še letos pa je načrtovana zamenjava razsvetljave v športnem centru ŠD Dolenja vas. »Posebej pa velja izpostaviti, da se v teh dneh pričenja gradnja pločnikov od Krškega do Starega Grada. Pogodba v vrednosti 1,3 mio evrov je podpisana, terminski plan je potrjen, dela pa bodo predvidoma potekala do konca leta 2026,« je v svojem govoru še med drugim povedal podžupan Žnideršič, ki je ob tej priložnosti krajanom čestital ob krajevnem prazniku in se zahvalil vsem, ki se trudijo za dobrobit kraja z medsebojnim sodelovanjem in krepitvijo medgeneracijskih vezi za ustvarjanje boljše prihodnosti.

Krajevna nagrajenka Zdenka Gorišek

Vrhunec uradnega dela krajevne proslave je predstavljala podelitev krajevnega priznanja, ki ga je Matej Libenšek slavnostno izročil Zdenki Gorišek. Slednja je prejela priznanje KS Dolenja vas pri Krškem za izjemen prispevek in dolgoletno podporo izvajanju aktivnosti in dogodkov ter nenadomestljivo skrb za urejenost večnamenskega doma, ali, kot so dejali v obrazložitvi, je »Zdenka tihi, a nepogrešljivi steber, ki tudi nesebično podpira nemoteno delo društev in izvedbo številnih dogodkov, ki bogatijo življenje naše skupnosti.« V sklopu dogodka je Aleksandra Lupšina prebrala zbranim še zapis upokojene kustosinje Muzeja novejše zgodovine Irene Fürst o izgonu prebivalstva z območja krajevne skupnosti, članice KD Žarek pa so v avli doma tradicionalno razstavile na ogled ročna dela.

B. M.

 

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Ciril Dolinšek s Šmarčne (občina Sevnica), ki je pred leti obnovil domači družinsk kozolec in v njem uredil zbirko kmečkih orodij ter gospodinjskih pripomočkov, je v Kropi na Gorenjskem prejel priznanje ‘Naša Slovenija’ za ohranjanje kulturne dediščine.

Priznanja prizadevnim posameznikom, društvom in organizacijam že od leta 2009 podeljuje gibanje Kultura – Natura Slovenija, ki si prizadeva za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine ter krajine. Sedež gibanja, ki deluje tudi zunaj slovenskih meja – od Trsta v Italiji do Celovca v Avstriji in do Monoštra na Madžarskem ter Splita na Hrvaškem – je v Kropi na Gorenjskem (znani po bogati železarski in kovaški tradiciji). Gibanje vodi Slavko Mežek, upokojeni glasbeni pedagog in predsednik omenjenega gibanja.

PRIZNANJE TUDI CIRILU DOLINŠKU

Žirija, ki že več let deluje pod vodstvom dr. Herte Maurer-Lausegger, koroške Slovenke, je med 485 prispelimi predlogi do zdaj izbrala 185 prejemnikov priznanj. Priznanja podeljujejo v štirih kategorijah: ohranjanje dediščine, raziskovanje in uveljavljanje dediščine, zasluge posameznikov in organizacij ter izobraževanje, usposabljanje in ozaveščanje. Letos je priznanje prejelo vseh 31 predlaganih projektov iz Slovenije in zamejstva – zaradi njihove raznolikosti, prepričljivosti in dragocenih vsebin, ki v celoti izpolnjujejo razpisne kriterije.

Včasih se premalo zavedamo, kaj pomeni kulturna dediščina naše države, naših ljudi, kajti narod brez dediščine nima prihodnosti. 

Med letošnjimi prejemniki je tudi Ciril Dolinšek, ki je za zgledno obnovo več kot 100 let starega družinskega kozolca na Šmarčni prejel starodavni kroparski kovaški simbol – srce s tremi žeblji, delo kovača Janeza Pintarja iz vasice Lancovo na Gorenjskem. Predlog za priznanje je podalo gibanje Ohranimo slovenski kozolec, ki si prizadeva za ohranitev, zaščito in ovrednotenje tega pomnika našega stavbarstva, tesarskega znanja ter poltisočletnih tradicij.

Projekt ‘Slovenski kozolec’ si že že od leta 1993 prizadeva za sistemsko zaščito, raziskave, ovrednotenja in smiselnega ohranjanja tega pomnika našega stavbarstva, tesarskega znanja ter poltisočletnih tradicij.

Po obvestilu, da je prejemnik priznanja Naša Slovenija 2025, je bila Cirilova prva misel: Kje ste pa mene našli?  Na podelitvi priznanja v Kropi pa je začutil, da je pred več kot desetletjem naredil korake v pravo smer – v ohranjanje kulturne dediščine, ki jo predstavljajo tudi unikatni, ročno izdelani slovenski kozolci. »Vesel in počaščen sem, da je naš domači Dolinškov kozolec vreden tolikšne pozornosti. Včasih se premalo zavedamo, kaj pomeni kulturna dediščina naše države, naših ljudi, kajti narod brez dediščine nima prihodnosti. V to sem trdno prepričan, zato bom vztrajal in še naprej z veseljem predstavljal življenje, kot je bilo nekoč na podeželju. Ponosen sem na prednike, ki so marsikaj znali in marsikaj ustvarili z lastnimi rokami.«

KOZOLEC – DEDIŠČINA SRCA

Dolinškov kozolec – toplar – je bil postavljen leta 1920 in svojemu namenu je služil do leta 1988, ko so na kmetiji zgradili nov živinski hlev s podom, kamor se je shranjevalo seno in po dnevni potrebi odmetavalo skozi lino direktno v hlev (pod kozolcem so še vedno imeli prostor kmetijski stroji in drugi materiali). V letu 2009 so se na kmetiji odločili, da kozolec očistijo in ga prenovijo pod vodstvom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Vanj so postavili etnološko zbirko kmečkega in gospodinjskega orodja iz okoliških krajev in tako si je mogoče v Dolinškovem kozolcu ogledati več kot 750 restavriranih predmetov iz obdobji od leta 1800 do 1960.

KOZOLEC – DEL SLOVENSKE LJUDSKE ARHITEKTURE

Slovenski etnologi in etnografi poudarjajo, da je kozolec eden najbolj prepoznavnih objektov slovenske ljudske arhitekture in kulturne krajine, a sodobni časi, novodobno kmetijstvo, spreminjajoče se podeželje ter izginjajoča narodna ozaveščenost mu žal niso ravno naklonjeni. Projekt Slovenski kozolec si s preprostim sloganom ‘Ohranimo slovenski kozolec!’ že od leta 1993 na najrazličnejše načine prizadeva opozoriti na nujnost sistemske zaščite, raziskav, ovrednotenja in smiselnega ohranjanja tega pomnika našega stavbarstva, tesarskega znanja ter poltisočletnih tradicij.

Podelitev unikatnih priznanj v Kropi na Gorenjskem so obogatili mladi glasbeni umetniki – mezzosopranistka Sara Ognjanovič, tenorist Fabijan Trbara in pianistka Ana Pučnik. Ti so s svojim nastopom počastili tudi 115-letnico rojstva tenorista Antona Dermote ter obenem odprli koncertni cikel Mojstri pevci Kropa 2025, posvečen fenomenu kroparskega pevstva.

Smilja Radi

Članek je objavljen v regionalnem časopisu Posavski obzornik, ki je izšel 14. avgusta 2025.

#povezujemoposavje

 

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Upokojena učiteljica in ravnateljica, ‘prvoborka’ za samostojno kostanjeviško občino, kandidatka za poslanko in županjo, v zadnjih letih pa predvsem predsednica Društva podeželskih žena Pod Gorjanci Kostanjevica na Krki, ki letos obeležuje 30 let delovanja – vse to je Anica Žugič z Dob.

Društvo podeželskih žena Pod Gorjanci Kostanjevica na Krki vodite 13 let oz. nekaj manj kot polovico časa, odkar deluje. Kakšno vlogo ima to društvo v lokalnem prostoru, se ta z leti kaj spreminja?

Včasih sem že mislila, da je ta vloga manjša, obrobna, ampak z leti se je pokazalo, da smo se tako vživele v to okolje, da nobena večja stvar ne mine brez tega, da nas ne bi prosili za pomoč. Počele smo tudi nekaj stvari, ki so bile malo bolj odmevne v okolju, tako da mislim, da imamo kar pomembno vlogo in temu primeren je tudi odnos občine do nas, ki nas upošteva kot resno društvo. Članstvo se vrti okoli številke 50, je pa težava, ker imamo premalo mladih članic oz. nas je večina v tretjem življenjskem obdobju. Smo društvo podeželskih, ne­kmečkih žena, in večina je takšnih, ki so bile v službah in so zdaj v pokoju, malo pa je ‘pravih’ kmečkih žensk. Vesele smo vsake nove članice in jo z veseljem sprejmemo, vendar jih je težko nagovoriti. Zdi se mi, da se na društvo še vedno gleda preveč stereotipno in je še vedno pojmovano, da te ženske pečejo piškote, gredo na kakšen izlet … Mogoče bi morale uvesti še kakšno dejavnost za mlade, ampak težko je najti nekaj novega. Treba je tudi razumeti, da imajo mlajše ženske veliko skrbi za družino, otroci odraščajo, starejše pa le imajo malo več, so pa zelo dragocene pri ohranjanju običajev in izročila, kar je naša prioriteta.

Zdaj sem resno pred tem, da bi predala vodenje društva kateri drugi članici. Lani sem pristala na nov mandat samo zaradi letošnje 30-letnice društva, naslednje leto pa bo imela 30-letnico še pevska skupina, in se mi ni zdelo fair, da jih zdaj pustim, ker le imam toliko let izkušenj in smo postali dobra ekipa.

Najbolj prepoznavna sekcija društva je pevska skupina, ki je letos zaključila ‘turnejo’ po vaseh v občini Pa zapojmo eno po …, s katero ste oživljali tudi lokalna narečja oz. govore, obujali zgodbe …

Ta zgodba je nastala kot klic po tem, naj vendar bo v občini en prostor, kakršen je bil zadružni dom. Ker ga ni bilo več, smo si rekle: ‘Bomo pa zdaj imele koncerte pod kozolcem’. Pevke so imele na ta način letni koncert, meni pa se je zdelo, da bi bilo lepo vključiti še domačine. Začutile smo, kako neverjetno dragoceno je bilo to za vasi, v katere smo šle. Zdaj smo obšle vse večje vasi in sogovornike smo našle tudi med ljudmi, za katere ne bi nikoli rekel, da bi hoteli nastopati. Povedalo in obudilo se je veliko zgodb, lepo je bilo tudi po koncertih, ko so ljudje v pogovoru obudili še kakšen spomin. Pokazalo se je, da je bilo to med ljudmi lepo sprejeto, to je največ vredno.

Drugi prepoznavni projekt društva so Ženske zgodbe, ki jih prirejate ob 8. marcu, dnevu žena, z njimi pa ste dali glas zgodbam številnih žensk, ki sicer verjetno nikoli ne bi bile slišane oz. bi utonile v pozabo … Se katere še posebej spominjate?

To delamo skupaj s knjižnico, kjer se je tudi začelo, potem pa sem to prevzela jaz. Pri izbiri tem sem želela dati poudarek zgodbam, za katere vem, da so, a se o njih javno ne govori. Začeli smo z zgodbo o stari gostilni Žolnir, imeli smo ženske iz velikih družin, pa zgodbe žensk, ki so prevzele cele kmetije na svoja ramena, pa nekdanje kostanjeviške učiteljice, enkrat smo govorile o domačih zeliščih … V zadnjih treh letih sem želela, da bi to postalo zanimivo tudi širšemu krogu, zelo lepo so bile sprejete teme o življenju v starosti in o demenci, letos smo govorili o domu, domovini in domoljubju ter imeli imenitnega gosta, diplomata Andreja Štera. Vsako leto rečem, da je bilo to zadnjič, potem pa se pojavi kakšna tema, za katero se mi zdi pametno, da jo obdelamo.

Kakšni so po vašem mnenju trenutno največji izzivi slovenskega podeželja, ki izgublja svoj tradicionalni kmetijski značaj oz. se s to dejavnostjo resno ukvarja čedalje manjši delež ljudi, veliko je priseljencev iz mest, ki tu iščejo mir in prihaja do konfliktov s ‘staroselci’ itd.?

Pomembno se mi zdi predvsem, da se ohrani duh podeželja v pristnem pomenu besede in da ne gremo vsi v moderen, globalističen svet, kjer ni nič vredno tisto, kar narediš doma. To pomeni, da se ohrani od starih receptov, načina življenja do zgodb posameznikov krajev. Tukaj je poslanstvo društev, kakršno je naše. Žal mi je, da kmetijsko ministrstvo in svetovalne službe ne delajo več na samooskrbi s hrano, saj nam tega manjka, zemljo pa imamo. Konec koncev gre tudi za ohranitev nekaterih starih sort zelenjave in poljščin. V nekaterih vaseh ni niti ene krave več, ni prašičev … Med covidom so ljudje začeli malo bolj obdelovati vsaj vrtove, ampak če se ne bomo zavedali, kaj imamo, se lahko stvari hitro spremenijo in če pride do kakšne krize, bomo ostali lačni na obdelovalni zemlji. Če se spomnim samo šolskih časov, ko smo imeli šolsko njivo, ribali in tlačili zelje, zdaj pa otrok ne sme več prijeti orodja v roke. Že v družinah se ne goji nobenega odnosa do zemlje, na splošno v družbi pa tudi ne oz. se veliko govori, naredi pa malo.

Bili ste med ‘prvoborci’ za samostojno občino Kostanjevica na Krki še v času Milka Herakoviča; kaj vas je pri tem vodilo oz. motiviralo? Če se zdaj ozrete nazaj, bi se še enkrat borili za to?

Res sem bila med prvimi in takšen navdušenec, da se niti nisem zavedala, da je to kljub vsemu tudi politika. Zakaj smo v takratni krajevni skupnosti verjeli v samostojno občino, ker je Kostanjevica le majhna? Bili smo del krške občine, ki je tako velika in raztegnjena, da kjer koli bi se lahko lotili česa zaradi specifičnega statusa starega mesta, obmejnega in demografsko ogroženega območja, smo morali dobiti pristanek v občinskem svetu tudi od vseh drugih delov občine. Zdelo se nam je, da lahko veliko prej in bolj enostavno pridemo do npr. evropskih sredstev, če gremo na svoje. Takrat je bila stranka krščanskih demokratov oz. Nova Slovenija edina, ki je zagovarjala majhne občine in samo zato sem šla v politiko. Res sem bila prepričana, da lahko nekaj naredimo, zdaj pa po pravici povem, da me včasih prime, da bi šla v nasprotno smer, saj se mi zdi, da nismo uresničili ciljev in pričakovanj. Ko smo praznovali 750-letnico mesta, sem bila predsednica odbora za prireditve in protokol. K sodelovanju smo poskušali pritegniti ljudi s širših področij in uspelo nam je. Začelo se je tvorno sodelovanje, saj je sicer naše območje dokaj pasivno. Ampak s tem, kar je takrat zaživelo, bi morali nadaljevati, a se je zapeljalo v neko samozadostnost, ki ni nikomur ničesar prinesla. Zdaj se tega ne bi še enkrat lotila.

Leta 2006 ste kandidirali tudi za županjo in v drugem krogu izgubili proti takratnemu županu Mojmirju Pustoslemšku. Ste zelo obžalovali, da vam ni uspelo priti na čelo občine?

To smo ‘zakuhali’ v prvi skupini, ki je naredila občino. Od tistega trenutka dalje bi morali nastopiti in se dogovoriti, potem pa je zadaj nastopila politika. Danes to vem, takrat pa nisem vedela. Kandidirala sem nestrankarsko, ker sem hotela povedati, da mi to ni pomembno, ampak očitno je bilo pomembno … Je, kar je. V ponos mi je, da nekateri rečejo: ‘Naredili smo napako, ker te takrat nismo izvolili’, bolje tako, kot da rečejo: ‘Žal nam je, ker smo te izvolili’.

Pred tem ste kandidirali tudi za poslanko v Državnem zboru na listi N.Si. Ste danes še kaj strankarsko aktivni? Kako gledate na aktualne politične razmere v državi?

V politiki nisem čisto nič aktivna, jo pa spremljam in si ne morem misliti, da je tako, kot je. Dela se tako neresno in neodgovorno, da ne vem, kam to pelje. Zdi se mi, da stranke gledajo zelo ozko, nas pa je premalo, da bi gledali le vsak svoj vrtiček. Manjka poštenega sodelovanja, čeprav se o njem veliko govori, dela pa se povsem drugače.

Vaša poklicna pot je bila zanimiva, saj ste začeli kot šivilja in se izšolali za učiteljico …

Ja, izučila sem se za šiviljo in imam tudi dve leti in pol delovne dobe v tem poklicu, potem pa sem pri dveh otrocih prekinila službo in šla redno študirat in imela vmes še enega otroka. Vedno sem si želela biti učiteljica, vendar ni bilo takoj možno. Hvaležna sem, da sem šla po tej poti. To mi je največ pomagalo, ko sem se kot učiteljica srečevala s starši, saj sem jih znala drugače razumeti, npr. ženske, ki so delale za tekočim trakom, ker sem to poskusila, kot bi jih, če bi prišla po redni poti do tega poklica. Včasih so nam rekli: ‘Kaj pa vedo te ‘cvirntrajbarce’?’ Nihče pa ni vedel, kako težko je doseči normo in kako kruto je to. Vse, kar znam, pa mi zdaj na stara leta prav pride.

Bili ste kar 16 let tudi ravnateljica OŠ Podbočje. Kako se spominjate tega obdobja in koliko danes še spremljate razmere v šolstvu?

V Podbočju sem se zelo lepo počutila in še danes sem zelo vesela, ko srečam kogar koli od svojih učencev, ki je kaj dosegel v življenju, ali pa ko sem bila pooblaščenka upravne enote in sem imela čast poročiti katerega od svojih učencev. Rada se spominjam časov, ko sem bila ravnateljica, čeprav sem doživela tudi grenke ure, ne morejo pa uničiti vsega lepega. Je pa res, da je bilo Podbočje drugačno kot Kostanjevica in kot učiteljica sem se bistveno boljše počutila v Podbočju oz. mi je bilo okolje bolj blizu, kot bi mi bilo v Kostanjevici.

Danes so razmere v šolah zelo drugačne kot takrat in zdaj se verjetno ne bi več odločila za učiteljski poklic. Permisivna vzgoja je naredila veliko škode in tudi uvedba devetletke ni dala, kar se je pričakovalo. Zdaj je težko biti učitelj in vloge bi se morale spet postaviti na pravo mesto.

S čim si, poleg vodenja društva, zapolnite upokojenske dni? Je za aktivno preživljanje tega obdobja dovolj možnosti?

Toliko imam dela, da mi je vsak dan prekratek. Rada delam na zemlji, doma imamo vnukinjo, ki nas zaposluje, še vedno rada šivam, rada berem … Predstavljala sem si, da bom v pokoju imela veliko več časa, ampak to niso moji hobiji, to je enostavno način življenja, tako da mi ni dolgčas. Samo da je zdravje, pa bom še naprej delala.

Živite na Dobah, kjer že precej ‘diši’ po Dolenjski oz. precej gravitirate tudi proti Novemu mestu. Menite, da je politična opredelitev za Posavje v teh krajih sprejeta ali še vedno ne povsem?

Lahko bi rekli, da ne ena ne druga opredelitev ni slaba. Res pa je, da ljudje o takšnih stvareh premalo razmišljajo. Tudi če pogledamo na splošno politično situacijo, smo si sami krivi zanjo, saj premalo aktivno sodelujemo, ne zavedamo se dovolj, da sami oblikujemo življenje, kot ga imamo. Tako kot skrbimo za svoj dom, bi morali tudi za širšo družbo, zato smo za letošnje Ženske zgodbe izbrali temo ‘dom, domovina, domoljubje’. Če ti ni vseeno, kako bo v prihodnosti, bi moral razmišljati o tem, kdo bo vodil državo, in kako boš sodeloval v svojem okolju. Pa se mi zdi, da so ljudje preveč pasivni … Tukaj bi morale več narediti tudi šole, kjer je skoraj bogokletno govoriti o teh stvareh in se skoraj nič ne učijo o nastanku svoje države.

Imate tri otroke in pet vnukov in vnukinj, med njimi je tudi Mija z Downovim sindromom, tako da imate izkušnje tudi s tem področjem. Kako je po vašem mnenju danes poskrbljeno za otroke, ki se rodijo s to genetsko motnjo oz. posebnostjo?

Včasih je bilo res zelo slabo, saj sem študirala za učiteljico in se nisem naučila prav ničesar o kakršni koli drugačnosti. Danes je zanje lepo poskrbljeno in stvari še vedno napredujejo. Šola v Krškem (OŠ dr. Mihajla Rostoharja, op. a.) je res elitna. Ko razmišljam, kaj vse je naša Mija dosegla, koliko veselja imamo z njo in koliko srčnosti lahko človek doživi … Moraš pa si to dopustiti in sprejeti.

Z drugačnostjo sem se prvič srečala, ko smo imeli v šoli tabor slepih in slabovidnih, pa nisem znala pristopiti k njim, saj nisem imela znanja o tem. Ko pa sem se z njimi zbližala, sem spoznala, koliko nam lahko takšni ljudje dajo, neverjetno. Ob Miji se tega še vedno učimo.

Smo tik pred kostanjeviškim občinskim praznikom. Se vam zdi, da mu ljudje dajo dovolj pomena?

Zdi se mi, da mu ga kar dajo, seveda pa ne vsi. Mogoče bi bilo pametno, da se poskuša zastaviti širše in približati dogodke ljudem, da bi se vsi čutili pozvani, da sodelujejo. Želim si, da bi bilo tudi pri podeljevanju občinskih priznanj prisotnega več razmisleka, saj v nasprotnem primeru hitro lahko razvrednotimo priznanja in prispevek nagrajencev k ugledu in kvaliteti življenja občine.

Peter Pavlovič

Pogovor je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Del radeškega občinskega središča bo v prihodnjih letih doživel temeljito preobrazbo. Pred tem bo projekt javno obravnavan, nato pa ga bo moral potrditi še občinski svet s sprejemom občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN).

Načrtovano območje, veliko nekaj manj kot 17 arov, leži v bližini Doma kulture. Na vzhodu ga obdajajo zelene površine, stanovanjske stavbe in obstoječa pešpot, na jugu in zahodu pa Ulica Milana Majcna. Obstoječi objekti bodo porušeni, saj so po oceni načrtovalcev dotrajani, prometno problematični in vizualno ne prispevajo k urejenosti kraja.

VEČNAMENSKA STAVBA IN MANJŠI TRG

Na mestu odstranjenih stavb je predvidena gradnja večnamenskega objekta, ob njem pa bo v zahodnem delu nastal manjši trg, v vzhodnem delu pa urejene zelene površine. Nova stavba bo imela 750 kvadratnih metrov tlorisne površine in do pet etaž. Dve od teh bosta namenjeni garažnim parkiriščem, v preostalih nadstropjih bodo poslovni prostori in stanovanja.

Dostop z vozili bo mogoč z zahodne strani prek trga in s severne strani z Gledališke poti, peš dostop pa z Ulice Milana Majcna, kjer bo urejen pločnik širine vsaj 1,5 metra. Objekt bo priključen na obstoječe komunalno in telekomunikacijsko omrežje ter ločeno na fekalno in meteorno kanalizacijo. Za oskrbo z elektriko je predvidena gradnja kabelske kanalizacije od obstoječe transformatorske postaje.

KAJ PRAVIJO PREBIVALCI?

Zakonca, ki smo ju srečali na sprehodu, sta poudarila: »Pozdravljava vsako novo pridobitev, ki bo služila javnemu dobremu. Upava, da bodo nova stanovanja namenjena tudi kadrovskim potrebam v zdravstvu, šolstvu in drugih dejavnostih, parkirišča pa dostopna tako obiskovalcem kulturnega doma kot zaposlenim in prebivalcem središča.«

Predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Radeče Brane Zorec je bil prav tako jasen: »Ureditev je nujno potrebna, zlasti na tem delu. Projekt absolutno podpiram in veseli me, da se je našel investitor. Ker smo majhna občina, nam pogosto primanjkuje sredstev za takšne posege. Upam, da se bo gradnja čim prej začela.«

Občanka, ki v Radečah živi že več desetletij, pa je ob tem obudila nekaj spominov: »Tam, kjer je zdaj rondo, so bili nekoč gostilna, bife in frizerski salon gospe Mimice Koren, ki je v izložbah vedno imela ciklame. Vrtovi so bili urejeni, objekti vzdrževani. Danes je vse v slabem stanju. Želim si, da bi prostor spet zaživel in bil lep na pogled.«

Če bo OPPN sprejet, bi se pripravljalna dela lahko začela leta 2026. Projekt bo financiran iz zasebnih sredstev.

S. R.

#povezujemoposavje

 

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Na zadnji občinski seji brežiškega občinskega sveta na začetku julija je nekaj svetnikov podalo tudi pobude in vprašanja, ki so se dotikali romske problematike, nadomestnih prostorov v času gradnje artiške šole ter cestne infrastrukture in prometne varnosti, izrečena pa je bila tudi pohvala zaposlenim v občinski upravi.

Najprej je Štefanijo Kržan (Ljudje za ljudi) zanimalo, kako je trenutno urejena situacija z Romi na Malem Vrhu. »Krajanom bi veliko pomenilo, če bi nam lahko podali informacije,« je dejala. Prav tako je omenila, da je že nekaj sej prej podala pobudo za ograjo na mostu čez reko Savo. Na občini so ji odgovorili, da so na DRSI povedali, da je sanacija na mostu čez Savo v programu. »Ker je od takrat minilo že nekaj mesecev, me zanima kako potekajo aktivnosti na tem projektu. Ali se bo ta projekt uredil do konca mandata?« je vprašala, pri čemer se je že kmalu po seji izkazalo, da je bila ta investicija tudi realizirana, saj so na trenutno edinem mostu za obojestranski promet čez Savo v zadnjih tednih zamenjali dotrajano ograjo in poleg tega tudi preplastili cestišče.

Boštjan Gregorič (Lista Korak naprej in Sonce) je opozoril, da je v zadnjem mesecu spet »razcvet romskega kriminala«, omenil je fizične napade, ki so se zgodili na Ponikvah, pa tudi vsakodnevne požige žit in še marsikaj drugega. »Zapisi prostovoljnih gasilskih društev govorijo, da se zadnje dni ukvarjajo samo še s tem. Moj predlog je, da na naslednjo sejo ali pa izredno sejo spet pokličemo gospoda iz Novega mesta, ki nam bo še enkrat povedal, da imajo vse pod kontrolo in jim gre dobro. Stanje na terenu je povsem drugačno,« je dejal in še vprašal, ali je o teh dogodkih obveščena tudi občinska komisija, ki rešuje romsko problematiko. »To, kar se trenutno dogaja, gre čez vse meje,« je pristavil.

Darja Bogovič (Lista Korak naprej in Sonce) sicer ni imela niti pobude niti vprašanja, je pa javno izrekla pohvalo občinskima Oddelku za prostor ter Oddelku za komunalno infrastrukturo in gospodarske javne službe, rekoč, da v teh prostorih prijaznost ni zgolj lepa gesta, temveč temeljna drža, ki gradi zaupanje, strokovnost in prijaznost. »Hvala vsem zaposlenim in obema vodjema, da v svoj natrpan obseg dela vključujeta tudi vrednote in tisto nekaj več, za kar si zaslužijo javno pohvalo od vseh uporabnikov,« je poudarila. Njen kolega iz svetniške skupine Ferdo Pinterič se je navezal na vzpostavitev nadomestnih prostorov v času gradnje OŠ Artiče v naslednjem letu, ki jih med drugim načrtujejo tudi v Domu krajanov Sromlje. Dejal je, da je bilo na sestanku z županom predstavnikom KS Sromlje obljubljeno, da bodo določena dela izvedena že v juliju in avgustu, ravno zaradi tega, ker bi krajani in društva v krajevni skupnosti želeli prostor v jesenskem času še izkoristiti za svoje dejavnosti. »Postopki so na vseh drugih lokacijah že dlje kot na tem objektu, kjer je treba največ postoriti, prav tako bo ta objekt prevzel največji delež učencev. Prosil bi, če bi se te aktivnosti lahko pospešile,« je povedal. Kot je še dodal, je bilo takrat tudi dogovorjeno, da bo Občina Brežice pripravila osnutek dogovora s KS Sromlje glede drugih težav, ki jih bodo imeli v času izvajanja pouka v objektu Doma krajanov, ker dejansko nimajo nobenega nadomestnega prostora za aktivnosti krajevnih društev in krajanov. Po Pinteričevih ugotovitvah tega osnutka zaenkrat še ni na vidiku, »zato bi prosil, če je možno tudi to zadevo v čim krajšem času pripraviti ter da se dajo stvari na papir in dogovorijo«.

Omenimo še pisne svetniške pobude. Nataša Sagernik (GS) se je dotaknila stanja državnih cest v občini. »Zanima nas, v kateri fazi je rekonstrukcija državne ceste Krško–Brežice in v kateri fazi je obnova dvojnega ovinka v Šentlenartu (natančneje Gornjem Lenartu, op. p.). Veseli nas, da so v drugih delih občine urejene kolesarske poti in ceste. Na žalost na severozahodnem delu občine Brežice nimamo niti nadvoza niti podvoza, da bi zagotovili hitro pot reševalnemu vozilu do bolnišnice, dnevno že drugo leto stojimo na zapori ceste zaradi počeni cevi v Šentlenartu in smo ogroženi pri vsaki uporabi državne ceste Krško–Brežice zaradi uničenih bankin. Zanima nas vloga občine pri zgoraj navedenih projektih?« je zapisala. Naj dodamo, da v teh dneh (končno) le potekajo dela na omenjenem dvojnem ovinku, ki morajo biti zaključena do oktobra.

Alojz Škrabl (SDS) je ponovno opozoril in dal pobudo, da občina začne čim prej urejati problematiko prekoračitev hitrosti v vasi Dvorce iz smeri Prilip. Po njegovem do zdaj izvedeni ukrepi niso prinesli želenega izboljšanja prometne varnosti, saj kar okoli 80 % voznikov omejitve hitrost ne upošteva, nekatere prekoračitve pa so tudi trikrat višje od omejitve, zato je vključevanje na državno cesto na Dvorcah izredno nevarno. »Predlagam, da občina prične s postopkom priprave projektne dokumentacije za postavitev fizične ovire ali da začnemo razmišljati o stacionarnem radarju,« je dodal. Bojana Zevnik (GS) pa je navedla, da je bila ob obravnavi prometne strategije seznanjena, da je v prejšnjem mandatu Ernest Sečen, ki je bil član sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, na občino posredoval obsežno gradivo s predlogi za ureditev prometne signalizacije v skladu z zakonodajo. »Prosila bi za pisno pojasnilo, kateri od podanih predlogov so bili realizirani, kateri ne in zakaj,« je dejala.

R. R.

#povezujemoposavje

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

V Kostanjevici na Krki so sinoči s slavnostno sejo občinskega sveta, ki je kot običajno potekala v nekdanji samostanski cerkvi Galerije Božidar Jakac, obeležili občinski praznik v spomin na 16. avgust 1252, ko je bilo mesto prvič omenjeno v pisnih virih oz. v Judenburški listini.

Župan Robert Zagorc je v prazničnem nagovoru številnih udeležencev prireditve, med njimi so bili občinski svetniki in člani občinske uprave, nagrajenci iz prejšnjih let, predstavniki ostalih posavskih občin, podjetij, ustanov in društev, povzel dosežke v minulem letu (podrobneje smo jih predstavili v zadnji številki Posavskega obzornika), med načrti pa kot prioriteti izpostavil obnovo nekdanjega kostanjeviškega dvorca, ki ga je občina pred leti odkupila, in posodobitev Grajske ceste, ki pelje proti Galeriji Božidar Jakac.

»Vsi skupaj se trudimo, da se v naši občini čuti napredek. Zagotovo k temu ogromen prispevek dajete društva in mladi,« je poudaril in izpostavil pomen 30 aktivnih društev v občini. »Svet je velik, občina Kostanjevica na Krki je velika toliko, kot smo veliki mi,« je še dejal Zagorc ter pozval občanke in občane, naj mostove, ki so jih zgradili v zadnjih letih, uporabljajo »za našo pot k dobremu«.

K slavnostnemu govoru so to leto povabili rojaka Matevža Strajnarja, ki si je utrl uspešno poklicno pot v gostinstvu in je direktor podjetja Ethno alp d.o.o., ki skrbi za kulinariko v kampu Šobec na Gorenjskem. V govoru, ki ga je v gostinskem slogu razdelil na predjed, glavno jed in sladico, je predstavil svojo osebno in poklicno zgodbo od rodne Kostanjevice na Krki do najboljših slovenskih restavracij. »Draga Kostanjevica, neizmerno ponosen sem, da se po mojih žilah pretaka kostanjeviška kri. Nikoli ne pozabim ali zatajim, od kod prihajam,« je poudaril in svojega prijatelja, klarinetista Saša Debevca prosil, da občinstvu na klarinet zaigra slovito Avsenikovo skladbo Pastirček.

Zlata plaketa Radioklubu Iskra

Na slavnostni seji so bila seveda podeljena tudi občinska priznanja. Zagorc je priznanje župana podelil Jožici in Jožetu Grubar iz Kočarije ter Rajku Kučiču iz Črneče vasi za dolgoletno prostovoljno sodelovanje v skupnosti, orehovškim kolednikom (zanje Franc Štokar) za dolgoletno delovanje na področju kulture in prostovoljstva, ohranjanje ljudskega izročila ter nesnovne kulturne dediščine, zdravnici dr. Branki Cepić za dolgoletno predano delo v za dobrobit skupnosti v ZP Kostanjevica na Krki ter Galeriji Božidar Jakac Kostanjevica na Krki (zanjo dr. Andrej Smrekar) za 50-letno delovanje na področju kulture. Jubilejno priznanje župana je prejelo Društvo podeželskih žena Pod Gorjanci (zanj Anica Žugič) ob 30-letnici delovanja, zlato plaketo Občine Kostanjevica na Krki pa Radioklub Iskra (zanj Jože Zagorc) za 60 let delovanja v lokalni skupnosti, s katerim so prispevali k prepoznavnosti, ugledu in razvoju občine.

Kulturni program prireditve, ki je bil tematsko posvečen predvsem 80-letnici konca 2. svetovne vojne, spomnili pa so se tudi rojaka, pesnika in slikarja Jožeta Cvelbarja, katerega leto obeležujejo, sta zasnovali Melita Skušek in Lucija Kuntarič, slednja ga je tudi režirala, povezoval pa Luka Bregar. V njem so nastopili Pihalni orkester Kostanjevica na Krki, pevka Lamai, kantavtor Bort Ross, pianist Jernej  Šušteršič, tenorist Tom Kobe, plesalki Dušanka Požgaj in Zoja Hodnik ter otroška in mladinska plesna skupina Harlekin, dramski igralec Branko Jordan, kot glasovi iz ozadja pa Matija Stipanič, Ajda Smrekar in Katja Hodnik.

Uradnemu delu prireditve je sledilo še druženje pod samostanskimi arkadami ob pogostitvi vinogradnikov in podeželskih žena.

P. P.

#povezujemoposavje

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Danes zvečer bodo v Kostanjevici na Krki s slavnostno sejo počastili občinski praznik. Izpostavljenih bo letošnjih sedem nagrajencev, ki jih v nadaljevanju objavljamo v celoti, v današnji izdaji Posavskega obzornika pa jih najdete na strani 21.

ZLATO PLAKETO OBČINE KOSTANJEVICA NA KRKI prejme RADIOKLUB ISKRA PREKOPA.

Radioklub Iskra Prekopa letos praznuje 60 let svojega delovanja. Ustanovljen je bil 23. maja 1965, ko je skupina mladih zanesenjakov združila moči z namenom povezovanja ljubiteljev tehnike in radiotehnike ter organizacije tečaja za radioamaterje operaterje. Kljub začetnim izzivom so s svojo predanostjo in pomočjo Zveze radioamaterjev Slovenije ter tedanjega sekretarja Ota Hudečka pridobili prvo radijsko postajo LIB 80 in dovoljenje za delovanje. Tako se je začela pot, ki jo nadaljujejo še danes.

Pomemben mejnik v zgodovini kluba predstavlja gradnja in otvoritev Doma ljudske tehnike leta 1985, ki so ga s skupnimi močmi zgradili člani kluba ob pomoči vaščanov. Objekt je postal središče radioamaterske dejavnosti, gostil različna lokalna in tudi mednarodna srečanja in tekmovanja, vključno z republiškim jesenskim KV prvenstvom v ARG-ju ob 25. obletnici kluba leta 1990, z mednarodnim srečanjem radioamaterjev ob 35. obletnici leta 2000 ter jubilejnimi dogodki ob 40. in 50. obletnici, ki so potekali pod pokroviteljstvom lokalnih oblasti.

Radioklub ni le organizacija, ki se ukvarja s tehnično dejavnostjo, temveč tudi pomemben člen v lokalni skupnosti, ki je dolga leta sodeloval pri oblikovanju sistemov za nujno komunikacijo v kriznih razmerah. S svojo dejavnostjo je bil nepogrešljiv v pripravah na vojaške vaje »Gorjanci ’77«, »Zmaga ’78« in »NNNP ’79« ter v osamosvojitveni vojni za Slovenijo leta 1991, kar priča o visoki ravni organiziranosti in usposobljenosti njegovih članov. Od leta 2009 je Radioklub Iskra Prekopa predstavnik občine Kostanjevica na Krki v 4. regiji ARON Posavje, sistema zvez amatersko radijskega omrežja za nevarnost, še naprej pa aktivno prispeva k razvoju radioamaterskih tehnik in tekmovanj. Tako bo letos organizirano že 10. srečanje radioamaterjev na Prekopi v sklopu jesenskega odprtega ARG prvenstva Zveze radioamaterjev Slovenije. Ob tej priložnosti bo slavnostno odprt na novo postavljen antenski drog, ki bo omogočil boljše tehnične pogoje za nadaljnjo dejavnost kluba.

Radioklub je v šestih desetletjih pomembno prispeval k razvoju radioamaterske dejavnosti, tehničnemu izobraževanju in povezovanju skupnosti.

Zaradi njihovega neprecenljivega prispevka prejme Radioklub Iskra Prekopa za 60 let delovanja v lokalni skupnosti, s katerim so prispevali k prepoznavnosti, ugledu in razvoju občine, zlato plaketo Občine Kostanjevica na Krki za leto 2025.

PRIZNANJE ŽUPANA OBČINE KOSTANJEVICA NA KRKI prejme GALERIJA BOŽIDAR JAKAC KOSTANJEVICA NA KRKI.

V petdesetih letih prejšnjega stoletja je Lado Smrekar skozi leta 1957 ustanovljen Dolenjski kulturni festival močno intenziviral kulturno dejavnost v Kostanjevici na Krki, pri čemer je bil ves čas močan poudarek na likovni dejavnosti. Razstavljanje umetnin v osnovni šoli, vzpostavitev pomembnega regijskega razstavišča v nekdanjem ministerialnem dvorcu, ki so ga poimenovali Lamutov likovni salon (1958), in ustanovitev mednarodnega kiparskega simpozija Forma viva (1961) so bile tiste smernice, ki so stavbo nekdanjega samostana namenile vzpostavitvi enega največjih muzejev za likovno umetnost v širši regiji.

Po podpisu pogodbe za gradnjo jedrske elektrarne Krško s podjetjem Westinghouse 22. 8. 1974 v prostorih nekdanje samostanske gotske cerkve v Kostanjevici na Krki se je regija začela ekonomsko in kulturno močno razvijati in tako so stekli tudi pogovori o ustanovitvi specializiranega muzeja za likovno umetnost. Galerija Božidar Jakac je bila tako poskusno, za dobo enega leta, ustanovljena decembra leta 1974, leto kasneje pa so stekli tudi procesi formalne ustanovitve.

Galerija Božidar Jakac – Muzej moderne in sodobne umetnosti je danes izrazito mednarodno usmerjena. Upravlja deset stalnih razstav in tri razstavišča za občasne razstave, razstavni in izobraževalni programi pa se odvijajo skozi celo leto. Kot eden izmed največjih slovenskih muzejev je usmerjen v obdelovanje in predstavljanje umetnosti 20. in 21. stoletja, zlasti obdobja zgodnjega modernizma po letu 1918, zrelega modernizma po letu 1945 in sodobnih umetniških praks. Za svoje delo je prejel več nagrad doma in v tujini, kar dvakrat v zadnjem obdobju tudi najvišjo stanovsko Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke, najprej leta 2019 za mednarodni projekt Obrazi ekspresionizma, drugič pa letos spomladi za prav tako veliko mednarodno razstavo Odmaknjeni pogled: Nova stvarnost in realizmi v Srednji Evropi (1925–1933).

Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki tako letos praznuje 50 let svojega delovanja. Je spomenik državnega pomena in glavni promotor kulture, umetnosti in turizma naše občine, regije in širše. Poleg umetnosti svoje prostore prijazno namenjajo tudi poročnim obredom, raznim koncertom in prireditvam, kot je slavnostna seja Občinskega sveta Občine Kostanjevica na Krki, za kar se jim še posebej zahvaljujemo.

Zaradi njenega neprecenljivega prispevka za 50-letno delovanje na področju kulture prejme Galerija Božidar Jakac priznanje župana Občine Kostanjevica na Krki za leto 2025.

JUBILEJNO PRIZNANJE ŽUPANA OBČINE KOSTANJEVICA NA KRKI prejme DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA POD GORJANCI KOSTANJEVICA NA KRKI.

Kostanjeviško društvo podeželskih žena je začelo delovati junija 1995 kot Aktiv kmečkih žena Pod Gorjanci, takrat še v sklopu krškega društva, leto pozneje je bila ustanovljena tudi pevska skupina. Pobudnica ustanovitve in prva predsednica aktiva je bila Nuška Abram, ki je s članicami ob ustanovitvi občine Kostanjevica na Krki preimenovala aktiv v Društvo podeželskih žena Pod Gorjanci Kostanjevica na Krki. Od vsega začetka je njihovo temeljno poslanstvo ohranjanje ljudskega izročila in bogate dediščine na vseh področjih življenja na podeželju, saj so minili časi, ko se je v tradicionalnih kmečkih družinah to raznovrstno in dragoceno bogastvo samoumevno prenašalo od matere na hčere in od očetov na sinove. Danes v društvu, ki ga od leta 2012 vodi Anica Žugič, ostajajo zvesti svojemu poslanstvu, hkrati pa se lotevajo tudi novih izzivov in povezovanj, ki jih prinaša sodobni čas.

Društvo šteje prek 50 članic in prav vsaka po svojih močeh prispeva k dobremu delu in pripadnosti društvu. Poleg uspešne in preko meja občine znane skupine ljudskih pevk, ki s svojimi nastopi polepšajo mnogo dogodkov ter za svoje petje pogosto prejemajo priznanja, je zelo aktivna tudi kulinarična sekcija. Ustvarjalne gospodinje znajo poskrbeti za raznovrstne dobrote, ki ob različnih priložnostih in s svojimi izdelki pobirajo nagrade in priznanja na tekmovanjih.

V 30 letih delovanja je društvo ustvarilo veliko uspešnih zgodb. Mnogo jih je nastalo v povezavi z društvi in organizacijami v občini, uspešno so se podali tudi v izziv sodelovanja v evropskih projektih. Skupaj s kostanjeviško knjižnico vsako leto spomladi pripravijo Ženske zgodbe, z letnimi koncerti pevk Pa zapojmo se selijo iz vasi v vas ter v sodelovanju z vaščani brskajo po spominih in ljudskem izročilu. Vsi ti dogodki so prerasli v nepozabna srečanja ob življenjskih zgodbah, ljudski pesmi in zaključnih druženjih. Med temi velikimi dogodki poteka vrsta srečanj, izobraževanj, ekskurzij, prijetnih druženj, ki bogatijo tako članice društva kot lokalno skupnost. Tudi za prihodnost imajo v društvu še veliko smelih načrtov. Hvaležni so vsem, s katerimi so povezani in so odprti za nova sodelovanja, predvsem pa vabijo medse nove članice, da se bodo tradicija in dragoceno znanje našega podeželja ohranjali tudi v prihodnje.

Zaradi njegovega neprecenljivega prispevka prejme Društvo podeželskih žena Pod Gorjanci Kostanjevica na Krki za 30 let delovanja jubilejno priznanje župana Občine Kostanjevica na Krki.

PRIZNANJE ŽUPANA OBČINE KOSTANJEVICA NA KRKI prejme DR. BRANKA CEPIĆ.

Dr. Branka Cepić, ki je nekako cepljena s Kostanjevico, je bila v Zdravstveni postaji v Kostanjevici na Krki, preden se je lani upokojila, 30 let zdravnica družinske medicine. Znana je po svoji izjemni strokovnosti, sočutju in empatiji do pacientov, ki jih je vedno obravnavala kot celovite osebe. V članku, ki je bil decembra lani objavljen v Kostanjeviških novicah, je izpostavila, da ji je delo v skupnosti pomenilo veliko, saj je verjela, da je zdravnik ne le zdravilec teles, ampak tudi človek, ki mora razumeti in podpirati ljudi v vseh življenjskih situacijah.

S svojo neomajno predanostjo je mnogim družinam nudila oporo v najtežjih trenutkih ter s toplino srca tkala vezi zaupanja in spoštovanja. Njena skrb ni bila le strokovna dolžnost, temveč poslanstvo, ki ga je živela vsak dan. Poznali smo jo kot zanesljivo, prijazno in strokovno zdravnico, ki je svoje delo opravljala s srcem, predanostjo in v skrbi za sočloveka, njegovo zdravje in življenje. Njeno delo in življenje so zgled humanosti in odgovornosti, za kar smo ji kot skupnost neizmerno hvaležni.

Zaradi njenega neprecenljivega prispevka za dolgoletno predano delo v svojem poklicu za dobrobit skupnosti prejme dr. Branka Cepić priznanje župana Občine Kostanjevica na Krki za leto 2025.

PRIZNANJE ŽUPANA OBČINE KOSTANJEVICA NA KRKI prejme RAJKO KUČIČ.

Rajko Kučič je aktivni član številnih kostanjeviških društev in človek, ki se vedno odzove, ko se pri Stražnem stolpu v Črneči vasi ali pri prenovljeni podružnični OŠ pojavi skupina kolesarjev, pohodnikov, turistov ali zgolj naključni mimoidoči, željni informacij in ogleda teh dveh lokalnih znamenitosti. Z veseljem jih besedno popelje skozi takratno obdobje in s ponosom pokaže obnovljena objekta, ki z urejenimi razstavnimi prostori zgovorno pričata o času in ljudeh tega kraja. S tem nazorno pokaže, da Črneča vas in Črnečani resnično držijo skupaj kakor veriga.

Njegova prisotnost se tako vedno znova prepleta z neprecenljivim občutkom povezanosti s skupnostjo, njegov doprinos, ki je sčasoma postal nepogrešljiv, pa se kaže tudi v doslednosti in kontinuiteti njegovega dela. Kljub številnim letom prostovoljnega sodelovanja ni izgubil zanosa, temveč še naprej z ljubeznijo in predanostjo sodeluje v naši skupnosti.

Zaradi njegovega neprecenljivega prispevka za dolgoletno prostovoljno sodelovanje v skupnosti prejme Rajko Kučič priznanje župana Občine Kostanjevica na Krki za leto 2025.

PRIZNANJE ŽUPANA OBČINE KOSTANJEVICA NA KRKI prejmeta JOŽE IN JOŽICA GRUBAR.

Zakonca Jože in Jožica Grubar že vrsto let izkazujeta izjemno predanost in aktivno vlogo pri krepitvi sodelovanja, povezanosti ter skupnostnega duha med prebivalci sedmih vasi: Zaboršt, Ivanjše, Kočarija, Podstrm, Male in Velike Vodenice ter Ržišče. S svojim izjemnim gostoljubjem in odprtostjo prispevata k ustvarjanju prostora, kjer se krepijo vezi med ljudmi, soustvarja skupno dobro in utrjuje občutek pripadnosti.

Njuna domačija ni zgolj prostor za izvajanje demokratičnih procesov – volitev in referendumov, temveč je postala tudi osrednje zbirališče skupnosti, kjer se odvijajo številni dogodki in dejavnosti. Pri Grubarjevih se krajani redno sestajajo na zborih in sestankih, na kulturnih prireditvah z nastopi priznanih slovenskih umetnic in umetnikov, otroci pripravljajo praznične nastope z mentoricami, mamami in babicami, prav poseben pomen pa ima tradicionalno veselo decembrsko srečanje, ki povezuje krajanke in krajane, sorodnike, prijatelje in znance sedmih vasi.

Zakonca Grubar pri vseh teh aktivnostih ne sodelujeta zgolj kot gostitelja, temveč kot dejavna člana skupnosti, ki z zavzetostjo, prostovoljnim delom in odprtim srcem soustvarjata pogoje za živahno, solidarno in povezano lokalno okolje.

Zaradi njunega neprecenljivega prispevka za dolgoletno prostovoljno sodelovanje v skupnosti prejmeta Jože in Jožica Grubar priznanje župana Občine Kostanjevica na Krki za leto 2025.

PRIZNANJE ŽUPANA OBČINE KOSTANJEVICA NA KRKI prejmejo OREHOVŠKI KOLEDNIKI.

Koledniki iz Orehovca so skupina mož in fantov iz vasi, ki se vsakega 5. januarja, na predvečer praznika Svetih treh kraljev, zberejo in s svojim petjem voščijo vaščanom vasi Orehovec in Grič, pot pa jih zanese tudi na Vodenice, Zaboršt in še kam drugam, tako da skupno obiščejo okrog 70 hiš.

Tradicija koledništva je v Orehovcu zelo stara ter sega v obdobje pred 2. sv. vojno in še dlje, s čimer so najstarejša delujoča koledniška skupina na kostanjeviškem območju. S svojim delovanjem ohranjajo etnološko in kulturno izročilo, kar dokazuje tudi zvezda, ki je še vedno ista, kot so jo nosili nekoč. Stara je več kot sto let, toliko pa je staro tudi ohišje z mehanizmom. Na vsakih nekaj let se po potrebi obnovi predvsem zunanji ovoj iz krep papirja. Od samega začetka pa se uporablja tudi enako osvetljevanje notranjosti zvezde, in sicer v njej gorita sveči.

Članstvo v koledniški skupini je prostovoljno in ni formalno, tudi število pevcev ni vsako leto enako, saj se starejšim pevcem pridružujejo novi. So pa koledniki hkrati tudi dobri možje Orehovca. Finančna sredstva, ki jih pripojejo ta večer, koledniki zelo velikodušno in nesebično prispevajo k organizaciji različnih prireditev in aktivnosti v Orehovcu, ki se odvijajo med letom. To so vaško žegnanje, obisk Božička, zaključek Šmarnic, vaške igre, urejanje kapelice Rožnovenske matere božje in obnova sakralnih objektov.

Zaradi njihovega neprecenljivega prispevka za dolgoletno delovanje na področju kulture in prostovoljstva, ohranjanja ljudskega izročila in nesnovne kulturne dediščine prejmejo orehovški koledniki priznanje župana Občine Kostanjevica na Krki za leto 2025.

Vir: Občina Kostanjevica na Krki

#povezujemoposavje

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Po tritedenskem premoru zaradi dopustniškega obdobja boste v teh dneh spet lahko prebirali novo, dvojno številko Posavskega obzornika.

Tokratna je morda res malce skromnejša glede dogodkov, ki smo jih v zadnjem času ovekovečili, kar je po svoje razumljivo, saj se počasi izteka drugo tako obdobje v letu, po začetku januarja, ko se dogajanje na posavskih prizoriščih za nekaj tednov umiri. A dogodki bodo stopnjevali tempo v aktivno jesen, ljudje načrtujejo izkoristek poletja in se ozirajo v preostanek leta. Ta številka temu sledi, z mnogimi raznovrstnimi povabili je predvsem uporaben kažipot za nove izkušnje, dogodivščine, a tudi razmislek.

V njej boste našli naslednje:

• na seji brežiškega občinskega sveta poleg pobud tudi pohvala;
• Benjamin Šeško piše zgodovino;
• posek v Boštanju, ki odpira vprašanja o vlogi gozda;
• grad brez grajske kavarne – kot juha brez popra;
• pogovor z Anico Žugič, predsednico Društva podeželskih žena Pod Gorjanci Kostanjevica na Krki;
• gasilcem v srcih vedno tli plamen pomoči sočloveku;
• trdni temelji sedmih desetletij PGD Telče;
• novi skulpturi v parku Forma viva;
• tematske strani ob prazniku občine Kostanjevica na Krki: Še naprej konstruktivno in povezovalno;
• tematske strani Znanje: Brez novih znanj obstaneš na mestu in se ne razvijaš;
• priloga o projektu JEK2: Začetek umeščanja v prostor.

Poleg dobrega branja vam želimo tudi prijeten dela prost dan v petek.

Uredništvo

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

V novi epizodi se družimo z Adrijano Jelen, ustvarjalko, glasbenico in podjetnico, ki stoji za znamko Artelier Orion. V podcastu spregovori o tem, kako je kvačkanje iz hobija prešlo v pravo blagovno znamko, zakaj se je odločila stopiti na samostojno podjetniško pot in kako se znajde med vsemi izzivi, ki jih podjetništvo prinese. Dotakne se tudi tekstilne industrije in hitre mode, ki jo kot rokodelka vidi z drugačne perspektive. Z nami deli izkušnjo iz podjetniškega programa PONI Posavje in mednarodne Kickstarter kampanje ter razloži, kako ob vsem tem na nek način še vedno ostaja zvesta svoji prvi ljubezni – glasbi. Razkrije nam tudi nov produkt Artelier Oriona, ki bo kmalu ugledal luč sveta. Z gostjo se pogovarja Hana Zupanc.

Ekipa podcasta

[embedded content]

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.