Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Mestna občina Krško je uradno pridobila gradbeno dovoljenje za novogradnjo Osnovne šole dr. Mihajla Rostoharja Krško. Gre za pomemben korak k realizaciji projekta, ki bo omogočil izboljšanje pogojev za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.

Trenutno šola deluje v prostorih na naslovu Cesta 4. julija 33, ki ne omogočajo širitve, kar že dlje časa povzroča težave pri izvajanju programa. Število učencev in posledično zaposlenih se povečuje, zaradi pomanjkanja prostora pa je šola prisiljena v izvajanje pouka tudi na dislociranih enotah. Novogradnja bo rešila prostorsko stisko in združila vse dejavnosti na eni lokaciji.

Nova šola bo umeščena v staro mestno jedro Krškega na mestu nekdanjih delavnic srednje tehnične šole. Tako bo projekt poleg nove zgradbe prinesel tudi ureditev degradiranega območja, ki bo pomembno prispeval k urbanistični prenovi starega mestnega jedra. V okviru investicije bo potekala tudi rekonstrukcija Bohoričeve ulice, kar bo izboljšalo prometno varnost in dostopnost. Investicija zasleduje razvojne strategije Mestne občine Krško, ki med cilji navajajo izboljšanje izobraževalnih pogojev, trajnostne prometne rešitve in ureditev javnih površin.

Sklep o potrditvi Investicijske dokumentacije (PIZ – Predinvesticijska zasnova in IP – Investicijski program) za OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško bo na dnevnem redu naslednje seje Občinskega sveta Mestne občine Krško.

Vir: Mestna občina Krško

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Dr. Pavel Ocepek

Naš vsakdan je vedno znova zgodba o načrtih, željah, občutjih in čustvih. V pogovoru s sevniškim rojakom dr. Pavlom Ocepkom odkrivamo delčke njegove življenjske poti ter njegovega vsakdana, ki je močno povezan z jezikom – kot učitelj slovenščine na sarajevski univerzi z veliko predanosti znanje predaja generacijam študentk in študentov, skrbi za promocijo slovenske kulture ter objavlja prispevke v znanstvenih revijah.

Vaša življenjska pot je zanimiva in bogata, kako se spominjate časov svojega odraščanja – katere slike ali vonji iz otroštva se vam najprej prikličejo v spomin?
Spomini na čas odraščanja in na življenje v Sevnici so raznoliki, od takšnih, ki božajo, do takšnih, ki tu in tam še zaskelijo. Razposajena druženja in majhne potegavščine s prijatelji v Šmarju, neskončna vroča poletja na sevniškem bazenu, prvomajski kresovi na pobočju Zajčje gore, dolgi sprehodi po škripajočih poteh zasnežene Ledine in vonj pravkar pokošenih travnikov ali jesenske trohnobe po dežju v gozdu so tiste vrste, ki božajo, se kot fotografije v albumu srečnega otroka vedno znova vračajo nazaj. V posebnem albumu, tistem, ki ga je bilo včasih težko nositi, pa so fotografije disfunkcionalne družine ter osnovnošolskih zadreg, krivic in nerazumevanja.

Kaj vas je spodbudilo, da ste se odločili za študij slovenskega jezika s književnostjo?
Knjige, literatura, tista prava, ki te zapelje onkraj, te vzame z mravljinci, ti obriše solze ali pa v tebi spodbudi neskončno željo, da bi bil daleč, da bi sočustvoval, pomagal ali pa hrepenel, ljubil, se smejal in od radosti vzkliknil ali pa, da bi bil samo preprosto zraven tam nekje … V svet knjig me je v petem razredu osnovne šole s svojim pedagoškim žarom zvabila učiteljica slovenščine Zdenka Marolt. Knjiga je v tistih zgodnjih najstniških letih postala zaveznica in sogovornica, gozd pa pribežališče. Tako je ostalo vse do danes, razlika je le v gozdu, ki so ga zamenjali borovci in škržati.

V srednji šoli, z bratom dvojčkom Petrom sva namreč obiskovala srednjo tehnično šolo v Krškem, program strojni tehnik, se mi je izoblikovala jasna ideja o tem, da se v življenju želim ukvarjati z literaturo. Imel sem srečo, da sem druga generacija splošne mature, ki je bila takrat enotna tako za gimnazije kot tehnične šole. Ker pa sem se zavedal, da rezultat na maturi zaradi tehničnih predmetov, ki mi niso bili ravno pisani na kožo, ne bo najboljši, in ker mi socialni položaj ni omogočal, da bi se poskusil vpisati na študij primerjalne književnosti, sem izbral študij slovenskega jezika in književnosti. Takrat sem si študij jezika zamišljal kot nujno zlo, ki ga bom moral študirati zato, da se bom lahko posvetil književnosti. Niti v sanjah si nisem predstavljal, da bom, zdaj že dvaindvajset let, poučeval predvsem jezik.

Karikauta, ki so jo predavatelju podarili njegovi študenti in študentke.

Kot učitelj slovenskega jezika na tuji univerzi ste dvanajst let preživeli v Belgiji, kjer ste poučevali na Univerzi Gent, sedaj ste že desetletje na sarajevski univerzi v Bosni in Hercegovini, kako delujejo slovenistike na tujem oziroma lektorati, veliko truda in dela je treba vložiti v njihovo delovanje, mar ne?
V mrežo programa Slovenščina na tujih univerzah, ki deluje v okviru Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, je trenutno vključenih 58 slovenistik s celega sveta – od ZDA in Argentine preko domala cele Evrope do Kitajske in Japonske – kjer se slovenščine vsako leto uči okoli 1700 študentov. 34 učiteljev oziroma lektorjev nas je zaposlenih na že omenjeni Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in smo napoteni na delo v tujino, in sicer z namenom, da prvenstveno poučujemo slovenščino in da vodimo lektorat na univerzi gostiteljici.

K vodenju lektorata sodi skrb za nemoten študijski proces, priprava študijskih programov in promocija slovenske znanosti v najširšem smislu, še posebej pa slovenskega jezika, literature in kulture. Učitelji organiziramo izmenjave, gostujoča predavanja, prevajalske delavnice in vrsto kulturnih dogodkov, od filmskih in literarnih večerov do razstav, strokovnih ekskurzij in še bi lahko našteval.

Seveda ni samoumevno, da slovenistike oz. lektorati po svetu vedno, kljub izredno profesionalni podpori matične fakultete oziroma prej omenjenega Centra, delujejo kot utečen in dobro naoljen stroj. Število študentov, ki želijo študirati jezike in njim pripadajoče književnosti, iz leta v leto drastično pada, posledično se krčijo tudi programi, univerze celo ukinjajo celotne študijske programe in oddelke. Pravzaprav nikoli nisi zares prepričan, kdaj se to lahko zgodi tudi tebi oz. lektoratu, ki ga vodiš. Skozi celotno akademsko leto moramo biti budni in se udejstvovati tako pri obstoju lektorata, njegovi promociji kot privabljanju novih študentov. Številni kulturni projekti pa nas na eni strani delajo bolj vidne znotraj tujega akademskega okolja, po drugi strani pa s promocijo kulture prevzemamo vlogo državnih institucij, saj Slovenija ob svetli izjemi treh kulturnih centov v tujino ne pošilja kulturnih atašejev oz. ljudi, ki bi sistematično – po vzoru Nemcev, Francozov, Špancev ali Madžarov – skrbeli za odmeve nacionalnih kultur na tujem.

Kakšno je zanimanje za učenje slovenščine v tujem okolju in kateri so po vaših izkušnjah najpogostejši motivi za učenje slovenščine – gre za ljubezen do jezika in kulture ali za željo po študiju in delu v Sloveniji?
Zanimanje za učenje je zelo različno, razlikuje se od države do države, od univerze do univerze, nekje je glede na okoliščine že osem ali deset študentov ogromno, drugje jih je sto ali več. Za lektorate, ki delujejo na univerzah nekdanje skupne domovine Jugoslavije, pregovorno velja, da je zanimanja za učenje slovenščine veliko. Sam sem v pravkar iztekajočem se akademskem letu imel 127 študentov. Praktično imam že vseh deset let, odkar smo po 25 letih ponovno odprli lektorat na Univerzi v Sarajevu (lektorat je pred tem deloval vse od 60-ih let prejšnjega stoletja pa do leta 1992), velike skupine študentov, ki se želijo učiti slovenščine. Nekateri jo imajo kot obvezni ali izbirni predmet v okviru svojega študijskega programa, nekateri se jo učijo fakultativno. Slednjih je največ, od strojnikov, informatikov, elektrotehnikov, kemikov in biologov do študentov farmacije in medicine, ki so res številčni, tudi kakšen kriminalist ali gozdar pa glasbenik, kipar se želi naučiti slovenščine.

Raziskava, ki sem jo pred nekaj leti naredil med svojimi študenti in za katero mislim, da velja še danes, je pokazala, da sta glavna razloga za učenje slovenščine želja po nadaljevanju študija na eni od slovenskih univerz in želja po karieri, torej službi. Nekoliko manj zanimanje za učenje pogojujejo sorodstvene vezi v Sloveniji ali pa ljubezen. Redko pa se najde kdo, čigar motiv je preprost, in sicer strast do učenja jezika.

Nameniva še nekaj besed Dnevom novega slovenskega filma v Sarajevu, pri organizaciji katerega nosi lektorat slovenskega jezika in vi kot njegov vodja ’levji delež’ – na kaj ste najbolj pozorni pri izbiri filmov, nenazadnje gre tudi za promocijo slovenske kulture in jezika?
Res je. Projekt Dnevi novega slovenskega filma v Sarajevu, ki ga bomo letos v pozni jeseni že devetič v tesnem sodelovanju in s skupno vizijo Slovenskega filmskega centra pripravili Slovensko društvo Cankar Sarajevo in Lektorat slovenskega jezika Univerze v Sarajevu, vključuje najvišje standarde promocije slovenske kulture, jezika in umetnosti na mednarodni ravni in s posebno pozornostjo promovira enega od vrhov sodobne umetnosti. Tako se obiskovalci v treh večerih v osrednjem art kinu Meeting Point v Sarajevu seznanijo z zadnjimi dosežki slovenskega filma.

Pri izboru filmov, ki ga naredim skupaj z gospo Nerino Kocijančič iz Slovenskega filmskega centra, posebno pozornost namenim kvaliteti filma in njegovemu sporočilu. Pozoren sem, da film z aktualno temo nagovarja sarajevsko publiko. Kar ni vedno lahko, saj je publika v Sarajevu zaradi svojega regijsko največjega filmskega festivala in številnih ustvarjalcev, ki jih generira festival, zelo zahtevna in filmsko izobražena. Ker gre za najnovejšo slovensko produkcijo, torej filme iz zadnjih dveh let, se je že zgodilo, da ni bilo primernih treh filmov, ki bi jih lahko uvrstil v program. No, takrat smo publiki prikazali restavrirane slovenske klasike, ki so s svojo univerzalnostjo še vedno zelo aktualni.

Pred nekaj leti ste doktorirali, v zadnjem času pa objavili kar nekaj prispevkov v znanstvenih revijah. Katera tema vas je posrkala, da ste se je lotili raziskovati?
Že v času študija sem se odločil, da se želim ukvarjati z dramatiko, zato sem v svojem diplomskem delu preučeval parateater, obliko ritualnega gledališča in z njim povezano dramsko besedilo Vilija Ravnjaka. Takoj po diplomi sem se vpisal na takratni znanstveni magistrski študij, kjer sem se v zaključni nalogi ukvarjal z dramsko pisavo Drage Potočnjak, ene od najvidnejših sodobnih slovenskih dramatičark. Med magistrskim študijem, ko sem prebiral dramatiko, se mi je porodila ideja, da bi raziskoval seksualnost. Ugotovil sem namreč, da so tovrstne raziskave sila redke celo v svetovnem merilu. Tudi danes, po več kot dvajsetih letih, je še vedno tako. No, takrat so moje študijske ambicije usahnile, služboval sem v Belgiji, zgodil se mi je svet. K omenjeni temi sem se vrnil pred sedmimi leti. V svojem raziskovalnem delu skušam najti odgovor na vprašanje, kako dramski pisci ubesedujejo seksualnost in ali pri tem sledijo hitro spreminjajočim se družbenim spremembam ter družbenim normam pri organiziranosti seksualnosti. Pojem seksualnosti je namreč veliko širši, kot si zamišljamo, ne gre samo za erotiko, seksualnost je njena nadpomenka, je integralna značilnost vsakega človeka, pri čemer pa različni zgodovinski, družbeni, kulturni, ekonomski, politični in biološki dejavniki ustvarjajo fenomen seksualnosti. Ker je seksualnost produkt družbe, kulture in narave, govorimo o kulturni in družbenozgodovinski konstrukciji ter vključenosti države oziroma oblasti v racionalizacijo seksualnosti in še posebej v nadzor nad njo.

Kako vidite vlogo slovenščine v sodobnem svetu – je lahko tako majhen jezik konkurenčen v digitalni dobi in ob globalni prevladi angleščine?
Sem mnenja, da majhni in veliki jeziki ne obstajajo, različno je le število uporabnikov, govorcev nekega jezika. Nekaterih je več, drugih manj. Na prvi pogled se res zdi, da je angleščina veliki globalni zmagovalec, vendar številne države vedo, kako, sicer ne tekmovati, temveč zaščititi svoj jezik. Te države so samozavestne in se ne spuščajo v bitko za prevlado. Danes je pomemben razvoj jezikovnih orodij, kot so prevajalniki, slovarji in korpusi, umetna inteligenca ipd. Čeprav nam vsesplošno primanjkuje samozavesti, smo tudi Slovenci zraven. Odlična skupina raziskovalcev uspešno razvija jezikovno-tehnološko infrastrukturo, ki stopa v korak tako s časom kot tudi z globalnimi inovacijami. V tem oziru je naša majhnost prednost in ne šibkost. Sicer pa je že dobro desetletje v porastu glokalizacija, ki se vrača nazaj k lokalnemu, in je nasprotje globalnemu. To pa je spet ena od prednosti, ki jo imamo kot manjša država z manjšo jezikovno skupnostjo. Ne glede na vse, za slovenščino in njen obstoj se ne bojim. Rodimo se v jezik. Ko se pogreznemo v tišino, ko zapremo oči in ko se zazdi, da ni ničesar več, da se je čas ustavil, je v nas še vedno misel. V katerem jeziku?

Kje se vidite v prihodnosti, ostajate v tujini, vas vleče domov ali vas mika kakšna povsem nova pot?
Rad imam svoje delo, v njem sem se našel. Veste, opravljam poklic, kjer je vsaka minuta v predavalnici tudi minuta zadovoljstva, če ne že uspeha. Ko se tujec uči tvojega maternega jezika, je namreč vsaka beseda, ki jo izreče, tudi takoj viden rezultat. Zadovoljstvo pa sorazmerno raste z večanjem števila besed in stavkov. Na način življenja, ki ga takšna služba pogojuje, sem se z leti privadil in ga vzel za svojega.

V preteklosti vas je mikal tudi gledališki svet, ste še vedno kakorkoli povezani z njim?
Od literature do gledališča je le majhen korak, zato sem se že v srednji šoli in predvsem kasneje v času študija intenzivno ukvarjal z gledališčem, ki me je dobesedno posrkalo. Gledališko igro je z leti zamenjala režija, s študenti sem pripravljal gledališke predstave, včasih priložnostne performance … V zadnjih letih sem tovrstno početje preusmeril v preučevanje dramatike. Drugače pa danes ni težko ne se ukvarjati ali ne biti povezan z gledališčem. Potisnjeni smo vanj, če to hočemo ali ne. Ves svet je postala ena sama velika gledališka predstava, da ne rečem vele cirkuška predstava, mi pa zadovoljni gledalci, obiskovalci, ki smo preplačali vstopnico. Zdi se mi, da smo celo vnaprej sprejeli dodeljeno vlogo nemih statistov, ki v prepričanju, da je bolje biti tiho, kot glasno kaj reči, pomagamo, da se takšna predstava sploh lahko odvija. Dokler bomo pristajali na vlogo obiskovalcev ali pa nemih statistov, bodo pred našimi očmi nastajali seznami za branje neželenih knjig, ki jih izganjajo iz knjižnic, telefoni se bodo polnili s podobami medvrstniškega nasilja, na televiziji se bodo izrisovale podobe jokajočih mater, ki bdijo nad trupli do smrti izstradanih otrok in ubitih mož … Prepričan sem, da je nujno vedno znova in znova premišljevati svojo vlogo, tisto doma, tisto v lokalnem ali delovnem okolju ali pa globalno, v svetu. Verjamem, da še ni prepozno, da se zgodi gledališka pavza ali pa da se predstava umakne z repertoarja.

Če bi imeli možnost, bi na svoji življenjski poti karkoli spremenili?
Ne, absolutno ne. Sem eden tistih, ki verjame, da se stvari zgodijo z razlogom. Včasih je potrebno počakati in biti potrpežljiv. Pravzaprav sem nekje v sebi iskreno hvaležen za vse stvari, ki so se zgodile. Zavedam se, da mi v življenju ni bilo naloženo nič več, kot ne bi zmogel nositi. Tudi tisti posebni album s fotografijami disfunkcionalne družine in osnovnošolskih krivic, ki ga omenjam na začetku. Naučil sem se oprostiti. In ne odpustiti. Naj pojasnim. V slovenščini odpuščamo bolnike iz bolnice, zapornike iz zaporov ali pa delavce iz tovarn. Tudi koren besede odpustiti je v besedi pustiti, in sicer v pomenu ne narediti določenega dejanja. Odpuščanje je verski konstrukt, ki z iskrenim oproščanjem nima veliko skupnega, ali pa sploh nič. Prepričan sem, da mora pogled na preteklost oziroma čas pred tridesetimi ali štiridesetimi leti imeti posebno varovalko, ki se ji reče posedanjanje. Stvari in vrednote, kot jih razumem in doživljam danes in ki so nenazadnje danes družbeno sprejete in veljavne, so pred desetletji bile drugačne. Takrat, če ponazorim, so učiteljice v osnovni šoli še nosile pečatne prstane, s katerimi so puščale odtise na otroških glavah, ali pa se je zgodilo, da je tvoje ime preprečevalo, da bi sodeloval v dramskem krožku. Takrat se o pojmu, kot je medvrstniško nasilje, sploh ni govorilo. Danes je seveda drugače. In narobe bi bilo, da ne kritično in brez potrebnega odmika sodim stvari in dogodke, ki so se takrat zarisovali v življenje otroka in pridajali težo albumu.

Se še vračate v kraj ob Savi, kjer ste odraščali in skupaj z bratom dvojčkom Petrom ostali v spominu domačink in domačinov?
Zadnja leta me pot v Sevnico zanese vse redkeje, predvsem ob kakšnem prazniku, včasih obiščem grobove bližnjih ali pa se odzovem povabilu na prijateljska snidenja. Prijateljstva iz otroštva so močne vezi, ki jih stkemo za življenje. No, in ob takšnih obiskih, ko naključno srečam kakšnega znanca, se tu in tam zgodi, da me kdo pobara, češ, ali sem Peter ali Pavel. Verjetno zato, da se izogne zadregi, da bi storil napako in me preimenoval v Petra. In četudi me kdo pokliče z bratovim imenom, se takoj obrnem, odzovem. To je še ena ostalina iz otroštva, ki jo nosiva oba z bratom.

Še vprašanje za zaključek – kaj vas vsak dan znova navdihne, da gradite svoj dan?
Želja, da bom dan preživel polno, in obljuba, da bom, ne glede na vse, kar se ima zgoditi, ostal zvest samemu sebi.

Smilja Radi

Pogovor je objavljen v regionalnem časopisu Posavski obzornik, ki je izšel 28. avgusta 2025.

#povezujemoposavje

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Gostja podcasta Odmevi Posavja mag. psih. Sanja Zupančič in voditeljica Hana Zupanc (foto: Boštjan Colarič)

Duševno zdravje otrok in mladostnikov je ena največjih družbenih tem današnjega časa. Katere stiske so med mladimi najbolj pogoste in kakšno vlogo imajo pri tem šola, družina, vrstniki in družbena omrežja? Kako lahko starši, učitelji in prijatelji prepoznamo stisko in pomagamo?

O tem se je voditeljica Hana Zupanc pogovarjala z magistro psihologije Sanjo Zupančič, ki je zaposlena na Pediatrični kliniki v Ljubljani. V pogovoru med drugim odgovarja na vprašanja, zakaj se toliko mladih danes počuti izgubljenih, preobremenjenih in anksioznih, kako pomembni so odnosi z vrstniki v obdobju adolescence ter kako močan vpliv imajo družbena omrežja na samopodobo mladih. Sanja deli tudi nekaj praktičnih nasvetov: kaj lahko mladostnik stori kot prvi korak, ko se znajde v stiski, in kako lahko odrasli postanejo boljši oporniki mladim. Se poslušamo!

Ekipa podcasta, foto: Boštjan Colarič

#povezujemoposavje

[embedded content]
 

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Napol prazna ali napol polna dvorana? Glede na pomen projekta za prihodnost Krškega in regije bi pričakovali večjo udeležbo na predstavitvi, sicer šele prvem koraku v procesu umeščanja objekta v prostor.

V Kulturnem domu Krško je v torek popoldne potekal prvi večji dogodek v postopku umeščanja nove jedrske elektrarne v Krškem v prostor – javna predstavitev pobude v postopku državnega prostorskega načrtovanja za JEK2. Več kot triurni dogodek je pokazal, da bo pot do umestitve projekta v prostor še dolga in zahtevna.

Pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za izgradnjo nove jedrske elektrarne v Krškem (JEK2), ki sta jo za investitorja projekta, družbo GEN energija, pripravili družbi IBE d.d., Ljubljana, in Savaprojekt d.d., Krško, je 1. julija v (digitalnem) Prostorskem informacijskem sistemu ter na vladnem portalu GOV.SI objavilo Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP), ki je skupaj z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo (MOPE) pripravilo prvo javno predstavitev pobude (še ena bo potekala 17. septembra v Ljubljani). Javna objava sicer traja (zaenkrat) do 30. septembra.
 
MO Krško želi biti več kot soglasodajalec
 

Uvodni nagovor župana Janeza Kerina

Za uvod je dobrih sto udeležencev javne predstavitve (mnogi med njimi so bili tam po takšni ali drugačni službeni dolžnosti) pozdravil gostitelj, krški župan Janez Kerin. »Kot župan občine, ki že desetletja sobiva z jedrsko energijo in energetskimi objekti državnega pomena, se zavedam pomena in tudi občutljivosti razprave, ki je pred nami. Gre namreč za družbeno in prostorsko vprašanje z dolgoročnimi posledicami za naš prostor,« je dejal, zato na občini v nadaljevanju od pristojnih sogovornikov pričakujejo, da bodo obravnavani kot enakovreden sogovornik in ne zgolj kot soglasodajalec. »Zagotavljam, da bo Mestna občina Krško odgovorni sogovornik državi, vendar pa mora dialog potekati v obe smeri.  Kot župan mestne občine, ki že več desetletij sobiva z energetskimi objekti, lahko rečem: Krško je že večkrat dokazalo, da zna prevzeti odgovornost, ko gre za umeščanje projektov državnega pomena v naš prostor. A to odgovornost smo vedno nosili skupaj z zavedanjem, da imamo pravico in dolžnost zahtevati jasno, spoštljivo in vključujoče sodelovanje.«
 

Državni sekretar Danijel Levičar

V nadaljevanju je predstavitev moderiral državni sekretar na MNVP Miran Gajšek. Strateške razloge in lokalni pomen projekta JEK2 je predstavil državni sekretar za nacionalni jedrski program Danijel Levičar in kot že večkrat na sejah posavskih občinskih svetov poudaril, da gre za medgeneracijski strateški projekt z visoko prioriteto, katerega cilj je dolgoročna in zanesljiva oskrba z nizkoogljično električno energijo. Znova je izpostavil pomen podpore lokalnega okolja, brez katere projekta ne bo, ob tem pa je ključno, da tudi lokalno okolje ob tem prepozna razvojne priložnosti. Zagotovil je, da bo država Krškemu in regiji Posavje stala ob strani, zato se je že začela priprava zakona o razvojnih potrebah Posavja ob izvedbi tega projekta, ki bo zajel tisto, kar ne bo vključeno v DPN, npr. na področju potreb po novih zdravstvenih, vzgojno-izobraževalnih in drugih ustanovah.
 

Predstavnik pobudnika dr. Janez Gale

Vodja sektorja za jedrske objekte na MOPE dr. Janez Gale je povedal, da je po mnenju ministrstva kot pobudnika načrtovanih ureditev pobuda za DPN ustrezno utemeljena, vsebuje ustrezne podatke, potrebne za odločanje o začetku postopka DPN, zato pobudnik predlaga, da se postopek nadaljuje v smeri sprejetja sklepa Vlade RS o izvedbi DPN. Izpostavil je še pomen vključevanja javnosti v postopek umeščanja JEK2 v prostor in poudaril, da gradivo pobude ne vsebuje končnih odgovorov, ampak se bodo le-ti iskali v teku postopka. Vodja postopka priprave DPN Tjaša Gregorič je povedala, da se sklep Vlade RS o pripravi DPN pričakuje konec tega ali v začetku naslednjega leta, po več postopkovnih korakih pa bi bil DPN z vladno uredno lahko sprejet v drugi polovici leta 2028.
 
Predstavitev projekta …
 

Vodja projekta JEK2 dr. Bruno Glaser

Projekt JEK2 je podrobneje predstavil vodja projekta na GEN energiji dr. Bruno Glaser. Ob tehničnih lastnostih načrtovane elektrarne (v igri sta dve zasnovi reaktorjev, EPR oz. EPR1200 ponudnika EDF in AP1000 ponudnika Westinghouse), ekonomiki in časovnici projekta je posebej izpostavil izbiro lokacije zanjo. V analizi dveh lokacij, vzhodne (proti Brežicam) in zahodne (proti Krškemu), se je slednja izkazala za primernejšo glede na geološke lastnosti terena, poplavno varnost, umestitev ostalih površin v času gradnje, nadzorovano rabo letališča, posege v naravo in vplive v času gradnje, prva pa glede na vpliv na kmetijska zemljišča, kulturno dediščino in obstoječo poselitev. Tako so izbrali zahodno lokacijo, ki je kot edina obravnavana v gradivu pobude za DPN.
 
… in spremljajočih ureditev
 

Odgovorna prostorska načrtovalka pobude Damjana Pirc iz podjetja Savaprojekt

Načrtovane ureditve v okolici projekta je predstavila odgovorna prostorska načrtovalka pobude Damjana Pirc iz podjetja Savaprojekt. Kot je pojasnila, je območje pobude veliko širše, kot je dejansko območje načrtovanih ureditev, in se bo na podlagi usmeritev v času postopka zožalo. Poleg območja trajne zasedbe prostora na lokaciji same elektrarne in nove RTP so za javnost zanimive predvsem ureditve v času gradnje, ki zajemajo tri delavska naselja (Žadovinek, Črnile in Celuloza), carinsko skladišče Vipap, vzhodno in zahodno parkirišče ter območje za skladiščenje materiala in opreme ter ravnanje z odpadki in zemeljskimi izkopi dolvodno ob Savi oz. ob gradbišču odlagališča NSRAO. Predvidene so tudi številne prestavitve infrastrukture, med njimi prestavitev poteka obvoznice Krško–Brežice (bolj severno), ceste Brege–Žadovinek, daljnovoda Beričevo–Krško, kanalizacije Spodnji Stari Grad–ČN Vipap in vodovoda itd. ter nova dostopna cesta od avtoceste do JEK2 z novim mostom čez Savo in nova evakuacijska pot na desnem bregu Save. Območje pobude posega na osem državnih prostorskih načrtov in aktov ter na kar 28 občinskih prostorskih aktov. Načrtovane ureditve bodo seveda vplivale na obstoječo strukturo prostora in krajinsko sliko ter na družbeno infrastrukturo, kvaliteto bivanja in vrednost nepremičnin. V bližini načrtovanih ureditev se nahajajo tudi trije dejavniki tveganja za okolje: tovarni Vipap in Krka ter Kostakov Center za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad.  
 
Zakaj zahodna lokacija?
 

Nekdanji župan mag. Miran Stanko

Po skoraj uri in pol uvodnih predstavitev so do besede prišli udeleženci predstavitve, med njimi mnogi občinski svetniki, predstavniki krajevnih skupnosti in mestnih četrti, ustanov in drugi zainteresirani občani. V obsežni razpravi je bilo največ pomislekov izraženih glede izbrane zahodne lokacije, ki objekt zelo približuje mestu Krško. Podžupana krške občine Janeza Jožeta Olovca je zanimalo, ali je bila narejena primerjava stroškov projekta med obema lokacijama, na kar je Glaser odgovoril, da tega niso delali, »ker je bila neustreznost vzhodne lokacije tako visoka, da je nismo mogli resno obravnavati«. Občinsko svetnico in predstavnico Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško Janjo Starc je zanimalo, ali je bila v izbor lokacije vključena tudi Mestna občina Krško in dobila negativen odgovor, izrazila je tudi skrb zaradi širokega območja pobude, v katerega so vključene tudi poslovne in gospodarske cone, kar jim bo onemogočilo nadaljnji razvoj. Damjana Pirc je ponovila, da bo območje DPN bistveno ožje in bo zajemalo le območje načrtovanih ureditev. Občinski svetnik Mitja Omerzu je menil, da je bila »lokacija izbrana v poslovnih stavbah in pisarnah« ter da je bil premalo upoštevan njen vpliv na obstoječo poselitev.
 

Krajan Spodnjega starega Grada Andreas Repše

Umestitev elektrarne na zahodno lokacijo je zmotila tudi nekdanjega župana mag. Mirana Stanka. »Ponavadi se s takimi objekti umikamo naseljem, tukaj pa se mu objekt približa še za 500 metrov,« je poudaril, kar bo poslabšalo pogoje za življenje in razvoj. »Bojim se, da bo prišlo do neke vrste zadušitve mesta,« je nadaljeval, zato bi bilo treba že v tej fazi razmišljati, kje se bodo izgubljena zemljišča lahko nadomestila. »To je žrtev, ki bo šla na oltar celotne Slovenije, če bodo kot investitorji poleg še Hrvati, pa tudi Hrvaške,« je dejal, »in nihče ne bo vedel, kaj vse je moralo Krško pretrpeti in dati za to, da tukaj stoji jedrski objekt.«  
 
Načrtovanje naj bo usklajeno
 

Nekdanji župan Franc Bogovič

Občanka Mojca Novak je vprašala, kdaj se bodo v razpravo vključila ministrstva, ki pokrivajo družbeno infrastrukturo (zdravstvo, šolstvo itd.), saj bi se morala ta področja načrtovati usklajeno s projektom. »3000 delavcev plus njihove družine bodo za tako majhen kraj, kot je Krško, eksplozija,« je dejala. Državni sekretar Levičar je odgovoril, da je to predvideno v okviru priprave že omenjenega regionalnega razvojnega zakona, za pripravo katerega je zadolženo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj
 
Andreas Repše iz Spodnjega Starega Grada je spomnil na neuresničene protokole še iz časov umeščanja odlagališča NSRAO v prostor (obnova gradu Šrajbarski turn, obvoznica Krško–Brežice) in izpostavil pričakovanja tamkajšnjih krajanov ob gradnji, poleg že omenjene obvoznice še brezplačno električno energijo za vsa gospodinjstva, ureditev desetih brezplačnih polnilnic za električne avtomobile, ureditev podvoza pod železniško progo na Spodnji Libni, kolesarske steze in brezplačne medkrajevne električne avtobuse po celotni občini, dodatnih 50 % cenejše vozovnice za vse krajane njihove KS, nadomestilo za omejeno rabo prostora za celotno naselje itd.
 
Predsednik sveta KS Spodnji Stari Grad – Spodnja Libna Jože Stibrič je podvomil v sprejemljivost projekta v našem okolju, čeprav ne pozna nikogar, ki bi ga o tem vprašali. »Mislim, da to ni pravi način in ni demokratično,« je menil. »Projekta ste se lotili povsem napačno, začeti bi morali pri koreninah, ne pa nekje na sredini.«

Možnost sodelovanja javnosti
 
V času javne objave lahko javnost poda predloge in pripomb po pošti na naslov Ministrstvo za naravne vire in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, ali po elektronski pošti na gp.mnvp@gov.si (v rubriki zadeva je treba navesti ključne besede Pobuda JEK2). 

Oglasil se je tudi nekdanji župan Franc Bogovič in zatrdil, da noben prostor ni sprejel tako velikih umestitev, kot Posavje, od NEK, HE na spodnji Savi, avtoceste, poslovnih con do odlagališča NSRAO, širitve letališča Cerklje ob Krki in daljnovoda Beričevo–Krško. »Če ne bo sprejemljivosti v tem okolju, potem pozabite na ta objekt,« je dejal in pristojne pozval k spremembi odnosa do lokalne skupnosti in več komunikacije. Tudi on se je obregnil ob izbor lokacije: »Kolegi, o vzhodni in zahodni lokaciji povejte na glas: ali je vzhodna nemogoča oz. neprimerna in se ne skrivajte za izrazom manj primerna.« Menil je, da je treba območje DPN zožati, kolikor je mogoče, sicer bomo imeli velike težave, območje širše omejene rabe prostora pa zelo ovira razvoj mesta Krško in območja Žadovinka, medtem pa je neizkoriščeno območje poslovne cone Vrbina, ki je bila zgrajena kot zaledje gradbišča JEK2. Opozoril je tudi na izgubo kmetijskih zemljišč (200 ha njiv in 127 ha sadovnjakov) zaradi ureditve novih ureditev (cest in parkirišč) in se zavzel za uporabo odvečne toplote iz elektrarne za ogrevanje stanovanj in steklenjakov. »Želim dobro temu projektu, vendar čaka vse pomembne odločevalce, tako državo, GEN energijo kot občino, ogromno dela,« je zaključil.
 
Pričakovanja regije se ne upoštevajo
 
Predsednik posvetovalne komisije za JEK2 pri Svetu regije Posavje Tine Ogorevc je dejal, da so »Posavci pripravljeni nastaviti svoj hrbet za celotno Slovenijo ter se s tem spopasti z izzivi in morebitnimi negativnimi vplivi, ki jih projekt prinaša v naš prostor«, ob tem pa obstaja bojazen, da bodo brez ustreznega vključevanja regije »odločanje in koristi projekta centralizirane, bremena pa bodo ostala lokalno«. Spomnil je na sklepe, sprejete na majski skupni seji posavskih občinskih svetov. Kot je dejal, jih »izredno skrbi, da pristojni že ob prvem koraku vodijo proces po minimalnem standardu, ki ga predvideva zakon, in ne upoštevajo pričakovanj regije. Regija Posavje trenutno ni obravnavana kot partner projekta, saj ima v procesu umeščanja v prostor enako vlogo kot vsa ostala zainteresirana javnost.« Pozval je tudi k vključitvi sosednjih občin v razpravo o projektu.
 
Član omenjene komisije Vojko Sotošek je predlagal, da se rok za oddajo pripomb na pobudo za DPN zaradi zahtevnosti postopka podaljša vsaj za 30 dni, za kar se je zavzel tudi župan Kerin. Gajšek je odvrnil, da tega ne more zagotoviti oz. da se morajo o tem posvetovati z ministri.
 
Predstavnica Občine Brežice Gordana Radanovič je izrazila željo, da bi bila tovrstna predstavitev organizirana tudi v Brežicah, saj so tam nekatere najpomembnejše javne funkcije, kot so bolnišnica in izobraževalne ustanove. Pričakujejo, da bodo kot občina aktivno vključeni v projekt skupaj z regijo.
 
Občan Darko Anžiček je menil, da se bo elektrarna z velikim hladilnim stolpom in tudi več kilometrom pare zajedla v mesto. Zanimalo ga je, ali je še kje na svetu primer, da so na tako majhnem območju štirje jedrski objekti, v bližini pa še vojaška baza, kar predstavlja potencialno tarčo napada. Glaser je povedal, da je več jedrskih objektov skupaj običajna praksa, nima pa podatka o bližini vojaških baz. Občan Mitja Valentinc je vprašal, zakaj se delavska naselja umešča tako rekoč v središče mesta. Kot je pojasnil Glaser, bo v Žadovinku začasno, kontejnersko naselje, naselji Vipap in Črnile pa bosta po gradnji ostali v trajni uporabi. Član sveta MČ Leskovec pri Krškem David Imperl je menil, da bo Krško z okolico ob tem projektu veliko izgubilo, zato je pristojne pozval, naj mu tudi nekaj vrnejo, »da bo ta prostor postal zanimiv za priseljevanje«.
 
P. P.

#povezujemoposavje

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Javna objava Pobude za pripravo državnega prostorskega načrta za drugi blok jedrske elektrarne v Vrbini prehaja v zadnji mesec, ko naj bi se tudi javnost in vsi deležniki, ki se čutijo kakor koli pozvane k dodajanju svojega pogleda in mnenja na sobivanje z novim energetskim državnim objektom, vključili v razpravo.

Naš poziv v julijski številki, da je sedaj čas za čim aktivnejše vključevanje javnosti, je neposredna posledica opažanj, da se Posavje prepogosto ‘prebudi’ z odprtimi vprašanji in pomisleki šele takrat, ko so posegi v prostor že narejeni in ne prej, ko lahko pogledi domačinov močneje vplivajo na končne umestitve, hkrati pa dodatno okrepijo pogajalski položaj tistih, ki jih v postopkih predstavljajo – pooblaščencev ljudstva. Ker je bilo iz vprašanj bralcev, ki ste se obrnili na uredništvo ta mesec, razbrati predvsem, da ne veste, ali in kdo lahko primerno zastopa lokalno javnost in razmišlja o drugih vidikih sobivanja z objektom, sta na vaša vprašanja zaenkrat odgovorila politični analitik, strokovnjak za družbeno plat jedrskega prehoda dr. Črt Poglajen in Mestna občina Krško, na kateri je, kot ‘domicilni’ občini tega velikega projekta, največja odgovornost zastopanja interesov lokalne javnosti.

Mnenje občank in občanov JE pomembno

»Projekt izgradnje JEK2 je državni strateški projekt, katerega pobudnik, nosilec in investitor je država. Glede na to, da ga le-ta želi umestiti v prostor mestne občine Krško, je mnenje občank in občanov mestne občine izjemno pomembno. Mestna občina Krško ves čas opozarja na pomen vključevanja občank in občanov v vse aktivnosti glede samega projekta, saj je od tega odvisna legitimnost in dolgoročna sprejemljivost le-tega,« so z MO Krško odgovorili na (bolj retorično) vprašanje, ali je mnenje občank in občanov oz. prebivalcev širše regije Posavje pri umeščanju tega objekta v prostor sploh pomembno. Temu pritrjuje tudi Poglajen: »Absolutno. Mnenje ljudi, ki v okolici jedrske elektrarne živite, je pomembno. Tako občanov kot prebivalcev regije. Participacija pri oblikovanju odločitev je temeljno načelo evropskega zelenega sporazuma, Aarhuške konvencije in drugih temeljnih dokumentov, na osnovi katerih gradi paradigma zelenega prehoda.« Da bi občani pri oblikovanju odločitev lahko sodelovali kot suveren akter, je, kot nadaljuje, po nedavnih izkušnjah iz tujine najprimernejša oblika participacije deliberacija.

Daljši prispevek dr. Poglajna na temo Ko jedrska prihodnost postane družbeno vprašanje lahko preberete tukaj.

»V nizozemskem Borseleju so, da bi zagotovili polno deliberacijo, pred začetkom gradnje dveh novih jedrskih elektrarn z žrebom izbrali 100 občanov in jih prosili, naj po temeljitem razmisleku odgovorijo na vprašanje, kaj je treba storiti, da bi bila zanje gradnja sprejemljiva,« opisuje. Prednost tovrstnega vključevanja ljudi v odločanje se kaže, poudarja, na treh temeljnih ravneh: »Zbrani imajo na voljo potreben čas, boljše informacije in pravo možnost diskusije. Postopek deliberacije namreč traja šest mesecev, ne en mesec, kolikor traja referendumska kampanja. Na voljo so ekspertna mnenja različnih strokovnjakov, ljudi iz občin, v katerih jedrske elektrarne so, nevladnih organizacij, gospodarstva ter državnih institucij. Za razliko od referenduma, kjer so državljani v diskusijo vključeni zgolj kot poslušalci, ki v najboljšem primeru ob koncu srečanj zastavijo kako vprašanje, so v deliberaciji od začetka do konca aktiven del diskusije. Spodbuja se jih k dialogu in razmisleku. Namesto nasprotovanj in vztrajanja pri neizraženem mnenju se motivira k razumevanju interesa drugih in iskanju točk, ki družijo vse.« Postopek deliberacije je sicer mogoče organizirati tako na ravni občine kot tudi na ravni regije. Če bi deliberacijo želeli izvesti v mestni občini Krško, predlaga Poglajen, bi lahko sledili vzoru nizozemskega Borseleja, če pa bi jo želeli izvesti v Posavju, bi lahko sledili vzoru belgijskega Ostbelgiena, pokrajini, v kateri je deset občin.

Med vprašanji, ki so bila naslovljena na nas, je bilo tudi naslednje: »Občina predstavlja ljudi nekega prostora. Kaj pa, če občina ni doživeta kot nekdo, ki se v imenu ljudi lahko dogovarja o umestitvi objekta takšnih razsežnosti oziroma se dvomi, ali ima dovolj znanja o tem?« Kako bo torej potekal izvedbeni del tega postopka in s kakšnim znanjem pristopa MO Krško k procesom umeščanja takšnega strateškega objekta? »Občina se zaveda kompleksnosti in dolgoročnih posledic tovrstnih odločitev, zato se k temu procesu pristopa resno, odgovorno in z iskanjem čim širšega družbenega konsenza. V praksi to pomeni, da se bodo v procesih javnih razgrnitev, okoljskih presoj in usklajevanj skrbno preučile strokovne podlage, vplivi na okolje in prostor ter mnenja občanov,« zagotavljajo na mestni občini. Župan Janez Kerin je tako že junija 2024 imenoval ožjo in širšo komisijo za izvajanje aktivnosti ob umeščanju JEK2 v prostor, dodajajo. »Mestna občina Krško si prizadeva biti most med državnimi nosilci načrtovanja in lokalnim prebivalstvom – ravno zato poudarjamo pomen sodelovanja javnosti. Čeprav občina sama ne more odločiti o izgradnji, lahko s svojo vlogo in strokovnimi stališči vpliva na končno ureditev v prostoru – torej na pogoje, pod katerimi bi bil objekt umeščen, če do izgradnje pride. Zato vabimo občane, predvsem pa člane občinskega sveta in člane svetov krajevnih skupnosti in mestnih četrti, da aktivno spremljajo postopek, se udeležujejo javnih predstavitev in s svojimi vprašanji, pobudami ter pomisleki prispevajo k celostni obravnavi tega pomembnega projekta. Eden ključnih ciljev sodelovanja v postopku umeščanja s strani Mestne občine Krško je torej zagotoviti, da spremembe ne bodo povzročile razvrednotenja prostora, temveč bodo – če do izgradnje pride – izvedene odgovorno, z omilitvami in kompenzacijami ter ob ustreznem vključevanju lokalne skupnosti.«

Sodelovanje povečuje zaupanje

Poglajen na izhodiščni pomislek odgovarja, da v deliberaciji ljudi ne predstavlja občina, ampak z žrebom določeni občani, postopek pa vodi stroka: »In to skladno z vnaprej podanimi in povsem jasnimi pravili. Tehnična in strokovna podpora, ki jo sodelujoči imajo, je v vseh korakih diskusije na visoki ravni. Združuje znanja organizacij, ki se z javnim diskurzom ukvarjajo in prihajajo bodisi iz domačih bodisi širših, evropskih virov.« Občina je tako v diskusiji le en od akterjev, ki mora zagotoviti pogoje, v katerih se deliberacija izvede. »Potem pa ima enak položaj in težo, kot jo imajo predstavniki znanosti, predstavniki države, predstavniki izvajalcev projekta, predstavniki gospodarstva in predstavniki nevladnih organizacij,« poudarja. Dodati velja tudi, da tako po izkušnjah iz Borseleja kot iz Ostbelgiena sodelovanje občanov pri oblikovanju odločitev poveča zaupanje v občino in občinsko upravo, pa tudi v državo in državno upravo. To zaznavo, tako Poglajen, potrjujejo študije, ki so jih raziskovalci opravili v več državah z jedrskimi elektrarnami, tako znotraj Evrope kot zunaj nje. Borsele je po njegovem mnenju kot primer dobre prakse vključevanja ljudi v odločanje dober, ker je po velikosti primerljiv z mestno občino Krško.

Danes javna predstavitev pobude

Danes, 2. septembra, ob 16. uri bo v veliki dvorani Kulturnega doma Krško javna predstavitev Pobude za državni prostorski načrt za projekt JEK2, ki jo pripravljata Ministrstvo za naravne vire in prostor ter Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.

Pomembno je razmišljati, na katera sobivanja z JEK2 bi morali pomisliti ta trenutek, da ne bi bilo kasneje preveč zamujenega. »Zaradi dolgoročnih vplivov projekta je ključno, da ves čas razmišljamo celostno in dolgoročno, zato že od samega začetka opozarjamo odločevalce na državnem nivoju, da je treba nasloviti in se opredeliti do vprašanj, vezanih na možnosti nadaljnjega prostorskega razvoja, občine, vplivov na okolje, kakovost bivanja, promet in infrastrukturo, na lokalno gospodarstvo, izobraževanje, zdravstvo, zaščito in reševanje ter mehanizme vključevanja prebivalstva v spremljanje in nadzor nad obratovanjem,« pravijo v vodstvu občine. Poglajen pa meni, da na to vprašanje najlažje odgovorijo prebivalci Krškega sami. »Tu ljudje, ki ne žive v bližini bodoče elektrarne, težko predvidijo vse. Tudi, če so na posameznem področju strokovnjaki,« pripomni.

Maruša Mavsar, Peter Pavlovič

Članek je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje
 

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Prvošolci skupaj z vodjo PŠ Kapele, Lidijo Cvetkovič Ogorevc in ravnateljico OŠ Dobova, Tamaro Ogorevc

Na podružnični osnovni šoli v Kapelah je 1. septembra sedem nasmejanih prvošolcev skupaj s starši prvič prestopilo šolski prag. Učiteljski zbor in starejši učenci so jim pripravili topel sprejem, poln spodbudnih besed, pesmi in kratkega kulturnega programa. Skupaj s sedmimi prvošolci bo letos PŠ Kapele obiskovalo 40 učencev.

Vodja PŠ Kapele Lidija Cvetkovič Ogorevc in ravnateljica matične OŠ dr. Jožeta Toporišiča Dobova mag. Tamara Ogorevc sta jim zaželeli veliko znanja, novih prijateljstev ter predvsem uspešno izobraževalno pot. Najmlajši učenci so prejeli tudi simbolična priznanja, ki jim bodo še polepšala prvi šolski dan. Tako so v Kapelah polni pričakovanj začeli novo šolsko leto, ki pa prinaša tudi nekaj novosti. Čez poletne mesece so namreč obnovili in zamenjali že dotrajano ograjo okoli igrišča za najmlajše.

L. G. S. 

#povezujemoPosavje

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Prisotni na slavnostni seji KS Čatež ob Savi

V Domu krajanov na Čatežu ob Savi je v petek, 29. avgusta, potekala slavnostna seja sveta Krajevne skupnosti Čatež ob Savi. Letošnji nosilec praznovanja je bila vas Prilipe, ena od sedmih vasi v čateški krajevni skupnosti.

Zbrane je nagovoril predsednik KS Alojz Škrabl, ki je najprej povedal nekaj uvodnih misli in spomnil na bistvo krajevnega praznika: »S tem dogodkom obujamo in ohranjamo spomin na naše družine, na naše sokrajane, ki so se po štirih letih izgnanstva vrnili na svoje porušene domove, jih z voljo in odrekanjem obnovili, da danes svobodno živimo na teh lepih prostorih.« Kot je poudaril, gre za zgodovinski dogodek, ki ga moramo prenašati iz roda v rod, saj mlajše generacije teh travmatičnih časov več ne poznajo neposredno.

Pridobitve krajevne skupnosti v lanskem letu

Predsednik KS Čatež ob Savi (na sredini) v družbi poslanke Nataše Avšič Bogovič in župana Občine Brežice Ivana Molana

Krajevna skupnost se še posebej zavzema za večjo prometno varnost, predvsem varnost šoloobveznih otrok. V zadnjih letih so tako na Prilipah uredili novo avtobusno postajališče, čeprav s pridobitvijo niso popolnoma zadovoljni, saj prehod za pešce ni primerno označen, prav tako ni ustrezne razsvetljave. Izvajajo se tudi aktivnosti za umiritev prometa na Dvorcah iz smeri Prilip, prometno so uredili vas Cerina in zamenjali nadstrešnico na avtobusnem postajališču pri Žlegarju. Zaključena je bila obnova Rimske ceste na Čatežu in dokončana največja investicija na Žejnem, obnova cestišča s pločnikom. Med turističnimi pridobitvami izstopata razgledna ploščad na Svetem Vidu in kolesarska povezava Brežice–Čatež. Redno obnavljajo tudi vodovodno omrežje, v zadnjem času pa so v zgornje vasi KS napeljali hrbtenični optični kabel. 

Škrabl je ob tem opozoril, da ima krajevna skupnost danes manj pristojnosti in sredstev kot v preteklosti, vendar ostaja pomemben člen pri opozarjanju občine na potrebe krajanov. Zahvalil se je županu Ivanu Molanu in sodelavcem za dobro sodelovanje in razumevanje.

Prilipe, prizorišče enega večjih spopadov v vojni za samostojno Slovenijo

Med sejo so položili cvetje in prižgali sveče pri spomeniku izgnancev pred čateško cerkvijo.

Prilipe ležijo na vzhodnem podnožju Gorjancev in zahodno nad grapo ‘prilpskega’ potoka na približno 185 metrih nadmorske višine. Vas sestavljata dva zaselka, Prilipe in Glavica. Na ravnini med državno cesto in reko imajo vaščani obdelovalno zemljo, na gričevnastem obrobju pa vinograde, ki jih omejujejo obsežni gozdovi. Pod vasjo sta ribnik in mrtvica, ostanek nekdanje struge Save. Na tem mestu so iztovarjali blago iz rečnih ladij in ga s konji odvažali proti Novemu mestu in Ljubljani. Po letošnjih podatkih statističnega urada imajo Prilipe 84 prebivalcev, od tega 42 moških in 42 žensk, v vasi pa živi 13 otrok, starih do 14 let in 23 oseb starejših od 65 let. Tukaj se nahaja proga za motokros, ki je prizorišče pomembnih tekmovanj. Prilipe se ponašajo z ribnikom, kjer ima svoj sedež Ribiška družina Brežice. V vojni za osamosvojitev Slovenije so bile prizorišče enega večjih spopadov naših obrambnih sil z z JLA.

Iz Jastrebarskega proti Sloveniji je prodirala kolona več kot 30 oklepnih vozil JLA, ki je naletela na več barikad Teritorialne obrambe. Območni štab TO Brežice je na odseku ceste od Bregane do Krakovskega gozda postavil štiri barikade, od katerih so bile tri branjene: na Prilipah, Čatežu in v Krakovskem gozdu. Do spopada na Prilipah je prišlo v sredo, 2. julija, ko je čelni tank poskušal s strelom iz topa prebiti barikado. V napadu so sodelovala tudi letala Jastreb, vendar so se branilci uspešno obdržali, medtem pa je v vrstah JLA zavladala panika po izgubi poveljnika. O bitki priča spominsko obeležje med državno cesto in ribnikom v Prilipah.

Letos brez priznanja

Na seji so bili prisotni tudi krajani Prilip.

Poseben spomin so letos namenili tudi nedavno preminuli sokrajanki Jožici Stezinar, vaščanki Prilip in eni najbolj aktivnih osebnosti na področju družbenopolitičnega življenja v KS in širše, predvsem na področju problematike izgnancev, saj je bila dolga leta predsednica društva izgnancev krajevnega odbora Čatež, dejavna tudi v državni organizaciji, ki je s svojim delom bistveno prispevala k ohranjanju spomina na izgnanstvo in opozarjala državo na krivice, ki so jih preživeli. Prisotni so njen spomin počastili z minuto molka. Kljub številnim zaslužnim posameznikom in društvom se je predsednik KS skupaj s krajani Prilip odločil, da letos priznanja za delo v krajevni skupnosti ne podelijo. 

Slavnostne seje so se udeležili tudi dolgoletni župnik Jože Pacek, župan Občine Brežice Ivan Molan in poslanka v Državnem zboru mag. Nataša Avšič Bogovič. Čestitke ob prazniku so prispele od krajanov sosednjih vasi, med drugim od PGD Cerina, ki ga je zastopal predsednik Marko Tomše, in krajanov Dvorc. Prisotne je nagovoril tudi predstavnik vaške skupnosti Prilipe Boštjan Hribar.

Zaradi slabega vremena so morali organizatorji nekoliko prilagoditi program praznovanja. Povorka traktorjev je odpadla, vaške igre pa so prestavili na nedeljo. Kljub temu na seji ni manjkalo druženja, ki je sledilo po uradnem delu. 

H. Z. 

#povezujemoposavje

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Prvošolke in prvošolci s starši pred vhodom v OŠ Blanca.

Med 174 učenkami in učenci je na OŠ Blanca tudi 21 prvošolk in prvošolcev, ki sta jih na današnji prvi septembrski šolski dan pred vhodom v šolsko stavbo prijazno nagovorili ravnateljica Ksenija Juh in razredničarka Tina Strniša Golob.

Ravnateljica Ksenija Juh je učenkam in učencem prvega razreda podarila ’petko’ za dober začetek šolskega leta.

Ravnateljica Ksenija Juh je z vpisom v prvi razred zelo zadovoljna: »Število otrok raste, glede na lansko leto jih imamo letos deset več. To je dobra popotnica za prihodnost.« Ob tem opozori na gradbena dela, ki potekajo v neposredni bližini osnovne šole. Gradnja novega športnega kompleksa bo potekala celotno šolsko leto, dovoz do šole in vrtca je samo eden, zato je vodstvo šole dalo staršem jasna navodila za čim bolj varno pot v šolo in iz nje. »Zaradi gradbišča bo v okolici šole povečan promet in učenke ter učenci, ki bodo prihajali peš v šolo, bodo uporabljali pešpot. Parkirišče pri vrtcu je namenjeno izključno staršem, ki pripeljejo otroke v vrtec; spodnje parkirišče ter parkirišče v krožišču pa vzgojiteljem in učiteljem. Parkiranje za zaposlene in zunanje obiskovalce je urejeno v okolici šole – pri športnih površinah Alojzija Lenčka, pred kulturnim domom na Blanci, pri železniški postaji ipd. Učence, starše in obiskovalce prosimo za razumevanje ter dosledno upoštevanje navodil, saj želimo v času gradnje zagotoviti čim večjo varnost in nemoteno izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa,« izpostavi.

Razredna učiteljica Tina Strniša Golob jih je povabila v razred, a pred tem so morali otroci opraviti posebno nalogo …

Prof. razrednega pouka Tina Strniša Golob, ki že sedem let poučuje na OŠ Blanca v prvem razredu, pred sprejemom nove generacije učenk in učencev pove: »Zame je prvi september vedno praznik, predvsem zaradi tega, ker imajo otroci možnost obiskovanja šole. Prvi razred je najobčutljivejši razred v devetletki in odgovornost poučevanja je velika. Veliko vlogo ima socialni stik, tako je treba veliko razumevanja, sočutnosti, potrpežljivosti in ustvarjalnosti. Vsak otrok pride v šolo s svojo zgodbo. Verjamem, da so temelji, ki jih skupaj gradimo v tem prvem letu, ključni za njihov nadaljnji razvoj – ne le šolski, ampak tudi osebnostni.«

Kako preskočiti vrvico in nato še ’pozirati’ za fotografijo, je pokazal učitelj Robert Ašič.

Pred vstopom v šolo je svoje občutke strnila mati prvošolčka, medtem ko se je ta zatekel v očetov objem: »Ni mi čisto vseeno, priznam. Trudim se biti mirna, a v moji notranjosti divja vihar, ki pa se bo polegel. Sin je vstop v šolo že kar malo nestrpno pričakoval, tako da se bo verjetno v novem šolskem okolju dobro počutil. Seveda se bo s tem spremenila naša družinska dinamika, najstarejši bo obiskoval prvi razred, mlajši bratec in sestrica sta šla v vrtec. Zadovoljna sem, da imamo vse na enem mestu, tako šolo kot vrtec.«

V bližini šole poteka izgradnja športnega kompleksa, zato veljajo posebna pravila pri prihodu v šolo in iz nje.

Vstop skozi šolska vrata je potekal igrivo – ravnateljica je najprej z vsakim podelila ’petko’, nato je sledil skok preko vrvi, napeljane z enega konca vhodnih šolskih vrat na drugega, pa fotografiranje in nato odhod v učilnico. Ta je vodila mimo vrat vrtca in nekateri otroci so pomahali svojim bivšim vzgojiteljicam. V učilnici so učenke in učenci prejeli urnik, rumene rutice za varnost, si z zanimanjem ogledali igrivo in nagajivo šolsko predstavo, v kateri so nastopili učenke in učenci višjih razredov, ter se za zaključek posladkali z okusno torto. O doživetjih prvega šolskega dne so zagotovo spregovorili s svojimi starši, ko so prišli po svoje navihanke in navihančke po zaključenem prvem šolskem dnevu.

V šolskem letu 2025/2026 je vseh osnovnošolk in osnovnošolcev v sevniški občini 1.571 in med njimi je 170 prvošolk in prvošolcev.

Uspešno novo šolsko leto vsem, tako učenkam in učencem kot učiteljicam in učiteljem, ki opravljajo enega najplemenitejših poklicev.

S. R.

#povezujemoposavje

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Direktorica podjetja AAB Arhitektura d. o. o. Tjaša Mohar Plavec, župan Srečko Ocvirk in vodja oddelka za družbene dejavnosti Mojca Sešlar

V petek je sevniški župan Srečko Ocvirk v prostorih občinske uprave podpisal pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije PZI za gradnjo oskrbovanih stanovanj v Sevnici. Predvidena lokacija novih oskrbovanih stanovanj je na območju objekta, kjer je pred selitvijo v nove prostore delovala OŠ Ane Gale Sevnica (več o nekdanji šoli TUKAJ).

Območje nekdanje šole bodo preuredili v novo stavbo z oskrbovanimi stanovanji (foto: S. R./arhiv PO).

Občina Sevnica je za gradnjo oskrbovanih stanovanj v sklopu priprave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja že pridobila idejno zasnovo. Projekt, ki ima veljavno gradbeno dovoljenje, je v celoti usklajen z normativi Stanovanjskega sklada RS, v sklopu projektiranja pa je bil usklajen tudi s strokovnimi službami sklada s ciljem možnosti prijave na razpis za financiranje investicije. Z javnim naročilom izbran izvajalec je podjetje AAB Arhitektura d. o. o. iz Ljubljane, pogodbena vrednost storitve znaša 56.107,76 evrov.

Rok za pripravo projektne dokumentacije je 30. november 2025, nato bodo sledili nadaljnji koraki, usmerjeni v iskanje finančnih virov za gradnjo stanovanj. Občina Sevnica ob tem pričakuje dobro sodelovanje s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije.

Vir: Občina Sevnica

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Simbolična slika

POSAVJE – Prihajajoči ponedeljek bo na območju šestih posavskih občin v šolske klopi sedlo skupno 7.136 osnovnošolk in osnovnošolcev. Letošnji 1. september pa bo prav poseben dan za 798 prvošolk in prvošolcev, večinoma šestletnic in šestletnikov, ki bodo prvič prestopili šolske pragove.

V šolskem letu 2025/2026 bo 174 oddelkov v osmih osnovnih šol na območju mestne občine Krško obiskovalo 2785 učenk in učencev, med njimi 323 prvošolk in prvošolcev. Skupno bo osnovnošolk in osnovnošolcev 170 več kot lani, med njimi 55 ali okvirno za dva oddelka več prvošolk in prvošolcev. Več kot polovica vseh šoloobveznih otrok bo obiskovala dve največji šoli v občini – OŠ Jurija Dalmatina Krško (768 učencev) ter OŠ Leskovec pri Krškem (756 učencev s podružnico Veliki Podlog). Na drugi strani je najmanjša OŠ Koprivnica s 104 učenci, med katerimi bo letos prvič šolski prag prestopilo 13 otrok.

Kadrovski manko v mestni občini

Ob rasti števila osnovnošolk in osnovnošolcev v občini pa se šole srečujejo z resno težavo – pomanjkanjem učiteljskega kadra. Trenutno je odprtih približno deset delovnih mest, največ za poučevanje angleščine, geografije, matematike in razrednega pouka. Ravnatelji opozarjajo, da številni izkušeni učitelji odhajajo iz sistema, na razpise pa se prijavljajo neustrezno usposobljeni kandidati. »Včasih smo primorani zaposliti začasne in neustrezno usposobljene kadre ali dodatno obremeniti obstoječe učitelje, kar vpliva na kakovost pouka,« opozarjajo. Po njihovem mnenju bi lahko kadrovski manko celo ogrozil nemoten začetek pouka.

Z Oddelka za družbene dejavnosti na krški občini so sporočili, da so bile med počitnicami v šolah izvedene različne prenove in posodobitve – od manjših popravil do nakupa računalniške opreme. V ta namen je občina za šole namenila 205.000 evrov, za vrtce pa še 143.000 evrov. Med večjimi naložbami so izpostavili: prenovo telovadnice pri Domu XIV. divizije Senovo (300.000 €), ki bo potekala v dveh fazah – letos in prihodnje leto, pripravo projektne dokumentacije za sanacijo kuhinje in ureditev garderob pri telovadnici OŠ Adama Bohoriča Brestanica ter nadaljevanje postopkov za novogradnjo OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško. Trenutno pridobivajo še dve od štirih gradbenih dovoljenj, septembra pa nameravajo s projektom kandidirati na razpisu Ministrstva za vzgojo in izobraževanje za sofinanciranje šolskih investicij.

Spomladi začetek del na OŠ Artiče

Pred začetkom šolskega leta so po osnovnih šolah v občini Brežice potekala številna vzdrževalna dela, posodobitve opreme in priprave na prihod šolarjev. Kot so sporočili z Občine Brežice, se največja investicija nanaša na dograditev in rekonstrukcijo OŠ Artiče, kjer začetek gradbenih del načrtujejo spomladi 2026. V ta namen bodo za pouk uredili nadomestne prostore v Arnovem selu in v Domu krajanov Sromlje. Med izvedenimi ukrepi so izpostavili: dokup ali zamenjavo kuhinjske opreme na OŠ Bizeljsko, OŠ dr. Jožeta Toporišiča Dobova, OŠ Brežice in OŠ Globoko, sanacijo ravne strehe na OŠ Brežice in telovadnici, ureditev tlakov v učilnicah in sanacijo ograje vrtca pri dobovski šoli in podružnici Kapele, nakup opreme za jedilnico na OŠ Globoko, pralnega stroja za OŠ Pišece, ureditev prezračevanja ter tlakov in stropov v dveh učilnicah na OŠ Velika Dolina, zamenjavo podov v petih igralnicah Vrtca Mavrica in sanacijo ometov v Glasbeni šoli Brežice.

V novo šolsko leto bodo na osmih osnovnih šolah in eni podružnični šoli vstopilo skupno 2103 učenke in učenci, med njimi 239 prvošolk in prvošolcev, okvirno pa bo okoli 40 osnovnošolk in osnovnošolcev več kot v preteklem šolskem letu. Čeprav so učiteljska mesta na večini šol trenutno zapolnjena, pričakujejo občasne vrzeli med potrebami in ponudbo kadra, zato bodo morali učitelji v posameznih primerih prevzeti poučevanje predmetov, ki niso povsem skladni z njihovo izobrazbo; v primeru pomanjkanja kadra bodo zaposlovali študente pedagoških smeri še pred zaključenim študijem, nekatere šole pa se že sedaj soočajo tudi s pomanjkanjem tehničnega in pomožnega osebja, kar dodatno otežuje organizacijo dela.

Gradnja športnih površin

V šolskem letu 2025/2026 bo 170 prvošolk in prvošolcev prestopilo šolski prag sedmih osnovnih šol v občini Sevnica, kar je 10 več kot lani. Skupno bo osnovne šole obiskovalo 1.572 učenk in učencev, skoraj polovica teh največjo OŠ Sava Kladnika Sevnica. S kadrovskimi težavami na občini niso seznanjeni, med izvedenimi večjimi investicijami v letih 2025 in 2026 pa so izpostavili rekonstrukcije in gradnje novih športnih igrišč, in sicer je gradnja igrišča pri OŠ Milana Majcna Šentjanž v sklepni fazi, gradbena dela za preureditev igrišča na Blanci bodo trajala še do sredine leta 2026, za igrišče v Boštanju pa poteka pridobivanje zemljišč. Na Občini Sevnica pripravljajo dokumentacijo za prijavo na razpis Ministrstva za vzgojo in izobraževanje za investicije 2026–2029, s katero bodo kandidirali za sofinanciranje gradnje prizidka osnovne šole v Krmelju, v kateri pouk že desetletja poteka na dveh lokacijah.

V okviru rednega vzdrževanja so bila po šolah izvedena številna dela: na OŠ Sava Kladnika Sevnica so bili obnovljeni parketi v pritličnih učilnicah, prenovljena šolska avla in učilnici za dodatno strokovno pomoč, sanirani pisoarji v straniščih prve triade, zamenjana svetila na hodnikih, izveden je bil nakup novega šolskega kombija in zamenjani pokrovi kanalizacijskih jaškov ter vodovodnih in odtočnih cevi; na OŠ Boštanj je bila izvedena zvočna izolacija telovadnice ter zamenjan strop in klopi v likovni učilnici; na OŠ Krmelj so dobili nova vhodna vrata v zgornji stavbi, nabavljen je bil pretočni pomivalni stroj za šolsko kuhinjo, v tamkajšnjem vrtcu pa je bila prenovljena igralnica za drugo starostno obdobje; tudi na šentjanški OŠ so zamenjali vhodna vrata, urejen je bil spuščen modularni strop z novo razsvetljavo in ozvočenjem, postavljen nadstrešek za šolski kombi, urejen plato pri plinohranu, v enoti vrtca zamenjane talne obloge v hodniku in eni igralnici; pri OŠ Tržišče so bili zamenjani reflektorji na zunanjem igrišču, vzpostavljen je bil videonadzorni sistem, prenovljena so bila tla pod plezalno steno; v sevniškem centralnem vrtcu pa je bilo posodobljeno igrišče, dve igralnici pa sta bili na novo prepleskani.

Ponoven upad učencev v kostanjeviški šoli

Osnovno šolo Jožeta Gorjupa v Kostanjevici na Krki bo obiskovalo 237 učenk in učencev, med njimi 21 prvošolk in prvošolcev. Najmlajše bo na prvi šolski dan pozdravil župan Robert Zagorc in jih ob tem obdaril s slovensko zastavo s posvetilom, kot spodbudo k domovinski zavesti. Po upokojitvi dosedanje ravnateljice Melite Skušek, ki je šolo vodila 23 let, bo novo šolsko leto zaznamovala novoimenovana ravnateljica Nadja Marn. Občina kot ustanoviteljica šole letos ne načrtuje večjih obnov, prva večja investicija bo prenova šolske kuhinje, za kar na občini že pripravljajo projektno dokumentacijo. Kadrovska situacija naj bi bila na šoli trenutno stabilna, čeprav se občasno pojavljajo izzivi pri nadomeščanju učiteljev. Za obdobje treh mesecev šola nima učitelja za zgodovino in geografijo, na tehničnem področju pa iščejo novega računovodjo. Sicer je kostanjeviška občina edina v Posavju, na kateri iz leta v leto beležijo upad števila šolajočih otrok. V primerjavi s preteklim šolskim letom bo v skupnem številu sedem osnovnošolk in osnovnošolcev manj, prvošolk in prvošolcev pa za devet manj kot lani.

Se pa zato sedmih osnovnošolk in osnovnošolcev več kot lani že veselijo na OŠ Marjana Nemca v Radečah, saj jo bo obiskovalo skupno 323 učenk in učencev, od tega 304 v matični šoli in 19 v podružnični šoli v Svibnem. Med njimi bo 27 prvošolk in prvošolcev, od tega bosta dva začela guliti šolske klopi v podružnični šoli. Na tamkajšnji občini so povedali, da pred začetkom novega šolskega leta ni bilo izvedenih večjih investicij v vzgojno-izobraževalne ustanove in teh tudi v novem šolskem letu ne načrtujejo, so pa potekala redna vzdrževalna dela, ki se glede na potrebe izvajajo tudi med šolskim letom.

In če odpremo vrata še OŠ Bistrice ob Sotli, ugotavljamo, da bo njen prag prvič prestopilo 18 prvošolk in prvošolcev, kar je dvakrat več kot lani, vključno z njimi pa bo število učenk in učencev znašalo 116. Kadrovskih problemov zaenkrat še nimajo, Občina Bistrica ob Sotli pa v tem in naslednjem letu izvaja eno največjih investicij v vrednosti nekaj več kot 5 mio €, in sicer izgradnjo vrtca ter telovadnice s podzemno garažo.

Če na kratko povzamemo zgoraj napisano: po trenutnih podatkih bo v osnovnih šolah po Posavju v novem šolskem letu skupno 184 učenk in učencev več ter 73 prvošolk in prvošolcev več kot v šolskem letu 2024/2025, kar pomeni pozitiven trend, zlasti v večjih občinah. Krško beleži največji porast – kar 170 učenk in učencev več ter 55 prvošolk in prvošolcev več kot lani. Brežice so pridobile zmerno: 37 učenk in učencev ter štiri prvošolce več. Sevnica je edina večja občina z rahlim padcem: 18 učenk in učencev manj, čeprav ima deset prvošolk in prvošolcev več. Kostanjevica na Krki beleži v primerjavi s pretekilim letom še dodaten upad – sedem učenk in učencev manj ter kar devet prvošolk in prvošolcev manj. Radeče so stabilne z rahlo rastjo sedmih učenk in učencev več ter enim prvošolcem. Bistrica ob Sotli je izgubila pet učencev, a pridobila 12 prvošolk in prvošolcev.

BOJANA MAVSAR
(članek je bil objavljen v 28. avgusta izdanem časopisu Posavski obzornik)

#povezujemoposavje

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.