Tragična nesreča je danes dopoldan pretresla Istro. Okoli 11:18 ure se je manjše letalo zrušilo na nenaseljenem območju Campanož, na upravni meji mesta Pula in občine Medulin, blizu športnega letališča Medulin. Po prvih informacijah so v nesreči umrle štiri osebe, vse tuji državljani.
Istarska policija je prejela obvestilo ob 11:25 uri. Takoj so na teren odšle vse reševalne službe – policija, nujna medicinska pomoč in gasilci.
Vodja Zavoda za nujno medicino Istarske županije je potrdila, da so v nesreči umrle štiri osebe. Na teren je bila napotena tudi helikopterska nujna medicinska služba, poslanih pa je bilo tudi nekaj ekip nujne pomoči iz Pule.
Kraj strmoglavljenja letala.
Letalo je priletelo iz Nemčije
Letalo manjših dimenzij je poletelo iz Nemčije. Let v hrvaškem zračnem prostoru ni bil napovedan, pilot pa naj bi pristal prav na športnem letališču v Medulinu. Po neuradnih informacijah se je letalo ob trku z zemljo prepolovilo.
Priča dogodka, izkušeni pilot Nijaz Delić, ki redno uporablja medulinsko letališče, je opisal, kar je videl: “Ne vem, kako je prišlo do nesreče. Iz meni neznanih razlogov je pilot, ki je sicer izkušen in ki naj bi pristal na športnem letališču v Medulinu, nad odlagališčem odpadkov Kaštijun naredil spiralo in se zabil v zemljo. To je edina informacija, ki jo imamo.”
Nesreča se je zgodila na nenaseljenem območju, kar je preprečilo večje posledice na tleh. Ogled je v teku, policija in pristojne službe pa izvajajo preiskavo, da bi ugotovile natančne okoliščine in vzrok padca. Za zdaj ni uradnih informacij o identiteti žrtev niti o morebitnih preživelih, čeprav neuradne informacije omenjajo tudi možno iskanje še dveh oseb.
Brežiški policisti so v zadnjih 24 urah prijeli kar 136 ilegalnih migrantov.
Policisti so na območju policijske postaje Brežice (Obrežje, Rigonce, Dobova, Jereslavec, Rakovec, Loče, Brežice, Slovenska vas, Kapele, Župelevec, Jesenice, Trnje, Mihalovec) izsledili in prijeli 42 državljanov Afganistana, 20 državljanov Pakistana, 17 državljanov Bangladeša, 14 državljanov Egipta, 13 državljanov Burudnija, 8 državljanov Iraka, pet državljanov Maroka, po tri državljane Indije in Gane, po dva državljana Konga, Sirije, Palestine in Turčije ter po enega državljana Jemena, Nepa in Kitajske.
Policijski postopki s tujci, ki so nedovoljeno prestopili državno mejo, še potekajo.
Zdravstvo je kompleksen sistem, zato ga parcialni, administrativno naravnani ukrepi ali zgolj popravki zakonov ne bodo izboljšali. Potreben je sistematičen pristop po korakih, ki temelji na celoviti primerjalni analizi vzrokov slabega delovanja posameznih področij zdravstva (osnovnega – primarnega, bolnišničnega – sekundarnega, akademskega – terciarnega ter zavarovalništva) v primerjavi z državami, kjer zdravstvo dobro deluje.
Analizi je treba dodati tudi NIJZ ter določiti ustrezne obvezujoče ukrepe z jasnimi roki in nosilci odgovornosti. Opredeliti moramo razloge za pomanjkanje družinskih zdravnikov, urgentnih zdravnikov, ginekologov in pediatrov.
Ali je glavni vzrok sedanja kolektivna pogodba? Odgovoriti je treba tudi na vprašanje, na podlagi česa prihaja do razlik v plačilu zdravnika za isto storitev v javnem zavodu, pri koncesionarju oziroma zasebniku, in kako je to urejeno v državah EU. Ali pri odločanju igra vlogo ideologija?
Odgovoriti moramo tudi na vprašanje, ali je naše zdravstvo organizirano racionalno. Zakaj imamo na razdalji 60 kilometrov (Ljubljana – Jesenice) trikrat organizirano ginekološko-porodniško bolnišnično dejavnost? Pri tem bi nam zelo pomagali javno dostopni podatki o kakovosti in varnosti po bolnišnicah in oddelkih.
Zavarovalništvo mora biti v rokah prave zavarovalnice, brez vpliva dobaviteljev (tudi farmacevtske industrije) in brez sindikatov. Zakaj še vedno imamo “delilnico denarja” po planu in ne prave zavarovalnice? Ljudem moramo jasno predstaviti, kako zberemo denar, kako in zakaj ga razdelimo ter kaj in koliko si lahko za ta denar privoščimo.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ni prava zavarovalnica (Foto: STA)
Ker je EU urejanje zdravstva prepustila članicam, pri nas glede na demografijo in razvoj medicine ni bilo nobenih bistvenih sprememb v organizaciji, financiranju in upravljanju zdravstva. Zaradi ideoloških ostankov preteklosti se je razvil izrazit odpor proti spremembam na vseh omenjenih področjih, ki so ključna za delovanje zdravstva. Zakaj je potreben stalen boj proti koncesionarjem, če vemo, da zaradi načina financiranja sodijo v javni sistem? Zakaj ob pomanjkanju denarja dovoljujemo, da nas izsiljujejo dobavitelji (s pomočjo zdravnikov), in zakaj ne ravnamo tako kot na Tajvanu, kjer je za najdražje materiale ob nujni rabi potrebno dodatno zavarovanje?
Zakaj nočemo priznati, da samo z obveznim zdravstvenim zavarovanjem (tudi z dodatnim obveznim prispevkom) ne moremo financirati vseh potreb pacientov? To so v EU že zdavnaj ugotovili. Zakaj ves čas govorimo o vzdržnosti financiranja zdravstva, pa se problema ne lotimo in ohranjamo vse – vključno z ZZZS, njegovo skupščino in upravnim odborom pod vplivom politike – po starem?Ob omenjanju ZZZS in financiranja bolnišnic (kjer porabimo 60 % denarja) prek sistema SPP-DRG (DRG je metoda razvrščanja pacientov, ki standardizira cene zdravstvene oskrbe z združevanjem klinično podobnih stanj in postopkov) postavimo naslednje vprašanje: zakaj tega sistema stalno ne posodabljamo, kot to počnejo v tujini? Razvoj medicine je skokovit. Zakaj ob tem sistemu financiranja nimamo realnih, javno dostopnih podatkov o kakovosti? Problemi sistema DRG so naslednji: ker je plačilo fiksno, so bolnišnice finančno nagrajene za čim hitrejše in varnejše zdravljenje ter odpust pacientov. Hkrati pa imamo izrazit primanjkljaj kadra na primarnem nivoju, kamor ti hitro odpuščeni pacienti prihajajo. O tem minister dr. Keber ob uvedbi DRG ni razmišljal. Čeprav je sistem DRG načeloma učinkovit, lahko povzroči nenamerne ali celo namerne negativne posledice, ki zahtevajo natančen nadzor zdravstvenih organov:
bolnišnice lahko umetno pretiravajo z resnostjo diagnoze v dokumentaciji, da pacienta uvrstijo v višje plačano DRG skupino (“upcoding”);
“izbira češenj” pacientov – ponudniki dajejo prednost sprejemu nizko tveganim, dobičkonosnim pacientom in se izogibajo kompleksnim primerom, pri katerih stroški presegajo fiksno povračilo.
Sodobni sistemi DRG te težave rešujejo z mehanizmi za izstopajoče vrednosti (dodatna plačila za izjemno drage primere) ter z natančnim regulatornim nadzorom kakovosti. V nekaterih državah (npr. na Nizozemskem) vplive zmanjšujejo tudi s specializacijo bolnišnic, kar omogoča nižje cene zaradi učinkovitejše izrabe opreme, prostorov in kadra.
Ostanimo pri naši “blagajni” (ZZZS), ki je neupravičeno imenujemo zavarovalnica.
Prvič: Zakaj glede našega obveznega zdravstvenega zavarovanja nimamo nobene pisne pogodbe? Brez nje o vseh naših pravicah odloča skupščina ZZZS v sodelovanju s sindikati in dobavitelji z oblikovanjem Pravil zdravstvenega zavarovanja. Prilivi v ZZZS se zaradi zmanjševanja števila zavarovancev pogosto znižujejo, ZZZS pa sredi leta zniža cene storitvam ne glede na podpisano letno pogodbo.
Drugič: Ob ohranjanju statusa quo glede števila bolnišnic, oddelkov in velike neracionalnosti (od Ljubljane do Jesenic na razdalji 60 km trikrat ginekološko-porodniški oddelek) denar deli plansko in s tem ohranja bolnišnične kapacitete ne glede na vsebino in kakovost storitev. V nasprotnem primeru naleti na proteste lokalnih skupnosti s podporo lokalne politike. To je nesprejemljivo, a mogoče, ker nimamo javnih podatkov o kakovosti in varnosti v bolnišnicah in oddelkih.
Tretjič: Ključno je, da klinični strokovnjaki, ekonomisti in statistiki redno pregledajo plačilne standarde DRG, da se zagotovi njihova racionalnost, pravičnost in še večja učinkovitost.
Četrtič: Ob ureditvi zavarovanja po vzoru držav EU je nujna uvedba participacije z omejitvijo odstotka glede na dohodek oziroma pokojnino zavarovanca na letni ravni. Otrokom, študentom in socialno ogroženim je treba kritje zagotoviti iz proračuna.
Našteta so le nekatera pomembna vprašanja in nakazane možne rešitve za izhod iz krize našega zdravstva, ki je bilo doslej preveč podvrženo ideologiji preteklosti. Ti ideologi nas še naprej zavajajo, kako dobro zdravstvo smo imeli v Jugoslaviji. Podatki tega ne potrjujejo. Z delom sem začel leta 1972 in za to trditev stoodstotno stojim – lahko jo tudi natančno obrazložim. Res je sicer, da takrat ni bilo čakalnih dob, naredili smo vse, a zato smo leto za letom tiskali denar in imeli katastrofalno inflacijo.
Zdravstvo je kompleksen sistem, zato ga parcialni, administrativno naravnani ukrepi ali zgolj popravki zakonov ne bodo izboljšali. Potreben je sistematičen pristop po korakih, ki temelji na celoviti primerjalni analizi vzrokov slabega delovanja posameznih področij zdravstva (osnovnega – primarnega, bolnišničnega – sekundarnega, akademskega – terciarnega ter zavarovalništva) v primerjavi z državami, kjer zdravstvo dobro deluje.
Analizi je treba dodati tudi NIJZ ter določiti ustrezne obvezujoče ukrepe z jasnimi roki in nosilci odgovornosti. Opredeliti moramo razloge za pomanjkanje družinskih zdravnikov, urgentnih zdravnikov, ginekologov in pediatrov.
Ali je glavni vzrok sedanja kolektivna pogodba? Odgovoriti je treba tudi na vprašanje, na podlagi česa prihaja do razlik v plačilu zdravnika za isto storitev v javnem zavodu, pri koncesionarju oziroma zasebniku, in kako je to urejeno v državah EU. Ali pri odločanju igra vlogo ideologija?
Odgovoriti moramo tudi na vprašanje, ali je naše zdravstvo organizirano racionalno. Zakaj imamo na razdalji 60 kilometrov (Ljubljana – Jesenice) trikrat organizirano ginekološko-porodniško bolnišnično dejavnost? Pri tem bi nam zelo pomagali javno dostopni podatki o kakovosti in varnosti po bolnišnicah in oddelkih.
Zavarovalništvo mora biti v rokah prave zavarovalnice, brez vpliva dobaviteljev (tudi farmacevtske industrije) in brez sindikatov. Zakaj še vedno imamo “delilnico denarja” po planu in ne prave zavarovalnice? Ljudem moramo jasno predstaviti, kako zberemo denar, kako in zakaj ga razdelimo ter kaj in koliko si lahko za ta denar privoščimo.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ni prava zavarovalnica (Foto: STA)
Ker je EU urejanje zdravstva prepustila članicam, pri nas glede na demografijo in razvoj medicine ni bilo nobenih bistvenih sprememb v organizaciji, financiranju in upravljanju zdravstva. Zaradi ideoloških ostankov preteklosti se je razvil izrazit odpor proti spremembam na vseh omenjenih področjih, ki so ključna za delovanje zdravstva. Zakaj je potreben stalen boj proti koncesionarjem, če vemo, da zaradi načina financiranja sodijo v javni sistem? Zakaj ob pomanjkanju denarja dovoljujemo, da nas izsiljujejo dobavitelji (s pomočjo zdravnikov), in zakaj ne ravnamo tako kot na Tajvanu, kjer je za najdražje materiale ob nujni rabi potrebno dodatno zavarovanje?
Zakaj nočemo priznati, da samo z obveznim zdravstvenim zavarovanjem (tudi z dodatnim obveznim prispevkom) ne moremo financirati vseh potreb pacientov? To so v EU že zdavnaj ugotovili. Zakaj ves čas govorimo o vzdržnosti financiranja zdravstva, pa se problema ne lotimo in ohranjamo vse – vključno z ZZZS, njegovo skupščino in upravnim odborom pod vplivom politike – po starem?Ob omenjanju ZZZS in financiranja bolnišnic (kjer porabimo 60 % denarja) prek sistema SPP-DRG (DRG je metoda razvrščanja pacientov, ki standardizira cene zdravstvene oskrbe z združevanjem klinično podobnih stanj in postopkov) postavimo naslednje vprašanje: zakaj tega sistema stalno ne posodabljamo, kot to počnejo v tujini? Razvoj medicine je skokovit. Zakaj ob tem sistemu financiranja nimamo realnih, javno dostopnih podatkov o kakovosti? Problemi sistema DRG so naslednji: ker je plačilo fiksno, so bolnišnice finančno nagrajene za čim hitrejše in varnejše zdravljenje ter odpust pacientov. Hkrati pa imamo izrazit primanjkljaj kadra na primarnem nivoju, kamor ti hitro odpuščeni pacienti prihajajo. O tem minister dr. Keber ob uvedbi DRG ni razmišljal. Čeprav je sistem DRG načeloma učinkovit, lahko povzroči nenamerne ali celo namerne negativne posledice, ki zahtevajo natančen nadzor zdravstvenih organov:
bolnišnice lahko umetno pretiravajo z resnostjo diagnoze v dokumentaciji, da pacienta uvrstijo v višje plačano DRG skupino (“upcoding”);
“izbira češenj” pacientov – ponudniki dajejo prednost sprejemu nizko tveganim, dobičkonosnim pacientom in se izogibajo kompleksnim primerom, pri katerih stroški presegajo fiksno povračilo.
Sodobni sistemi DRG te težave rešujejo z mehanizmi za izstopajoče vrednosti (dodatna plačila za izjemno drage primere) ter z natančnim regulatornim nadzorom kakovosti. V nekaterih državah (npr. na Nizozemskem) vplive zmanjšujejo tudi s specializacijo bolnišnic, kar omogoča nižje cene zaradi učinkovitejše izrabe opreme, prostorov in kadra.
Ostanimo pri naši “blagajni” (ZZZS), ki je neupravičeno imenujemo zavarovalnica.
Prvič: Zakaj glede našega obveznega zdravstvenega zavarovanja nimamo nobene pisne pogodbe? Brez nje o vseh naših pravicah odloča skupščina ZZZS v sodelovanju s sindikati in dobavitelji z oblikovanjem Pravil zdravstvenega zavarovanja. Prilivi v ZZZS se zaradi zmanjševanja števila zavarovancev pogosto znižujejo, ZZZS pa sredi leta zniža cene storitvam ne glede na podpisano letno pogodbo.
Drugič: Ob ohranjanju statusa quo glede števila bolnišnic, oddelkov in velike neracionalnosti (od Ljubljane do Jesenic na razdalji 60 km trikrat ginekološko-porodniški oddelek) denar deli plansko in s tem ohranja bolnišnične kapacitete ne glede na vsebino in kakovost storitev. V nasprotnem primeru naleti na proteste lokalnih skupnosti s podporo lokalne politike. To je nesprejemljivo, a mogoče, ker nimamo javnih podatkov o kakovosti in varnosti v bolnišnicah in oddelkih.
Tretjič: Ključno je, da klinični strokovnjaki, ekonomisti in statistiki redno pregledajo plačilne standarde DRG, da se zagotovi njihova racionalnost, pravičnost in še večja učinkovitost.
Četrtič: Ob ureditvi zavarovanja po vzoru držav EU je nujna uvedba participacije z omejitvijo odstotka glede na dohodek oziroma pokojnino zavarovanca na letni ravni. Otrokom, študentom in socialno ogroženim je treba kritje zagotoviti iz proračuna.
Našteta so le nekatera pomembna vprašanja in nakazane možne rešitve za izhod iz krize našega zdravstva, ki je bilo doslej preveč podvrženo ideologiji preteklosti. Ti ideologi nas še naprej zavajajo, kako dobro zdravstvo smo imeli v Jugoslaviji. Podatki tega ne potrjujejo. Z delom sem začel leta 1972 in za to trditev stoodstotno stojim – lahko jo tudi natančno obrazložim. Res je sicer, da takrat ni bilo čakalnih dob, naredili smo vse, a zato smo leto za letom tiskali denar in imeli katastrofalno inflacijo.
Odhajajoča ekipa Golobove vlade, ki bi morala zgolj voditi tekoče posle, zadnje dni na oblasti izkorišča za financiranje svojih medijskih zaveznikov. Ministrstvo za kulturo je prvega junija prerazporedilo 3,5 milijona evrov za javno RTV, sedaj želijo nadaljevati s financiranjem zasebnih medijskih zaveznikov v višini štirih milijonov evrov.
Danes je potekala 204. redna seja oz. zadnja seja vlade Roberta Goloba. Pod peto točko lahko preberemo: “Predlog uvrstitve novega projekta 3340-26-0045 Sofinanciranje stroškov plač novinarskih delovnih mest 2026–2027 v veljavni Načrt razvojnih programov 2026–2029, 41013-69/2026”.
Predlog je bil sprejet, s čimer je vlada za financiranje medijskega ustvarjanja zagotovila nove 4 milijone evrov. Kot so zapisali, gre za enega ključnih ukrepov (sicer spornega) Zakona o medijih, ki so ga sprejeli z namenom krepitve “kakovostnega, profesionalnega in neodvisnega novinarstva”.
Vir: Iz dnevnega reda 204. seje vlade, GOV.si
A kot vemo, je tovrstno novinarstvo v Sloveniji le stežka najti. Celoten medijski prostor je drastično nagnjen v levo, finančno podprt s strani vlad, ki jih vodijo stranke tranzicijske levice, finančno podprti mediji pa jim nato vračajo usluge z ugodnim poročanjem, pogosto tudi s povsem odkrito propagando in napadanjem pomladnih strank, primarno SDS.
Tovrstne injekcije davkoplačevalskega denarja medijem, ki zaradi usihajočega bralstva ne morejo preživeti na trgu, so bile v preteklem mandatu deležne hudih kritik, seveda ne s strani medijev, ki so se znašli med prejemniki sredstev. Kritike so bile raznovrstne in so se nanašale na dejstvo, da se z denarjem davkoplačevalcev podpira medijske družbe, ki jih davkoplačevalci ne podpirajo s svojimi denarnicami, da gre za podkupovanje medijev z namenom ugodnega poročanja in konec koncev tudi za financiranje medijskih lastnikov, ki jih levica sicer označuje za “kapitaliste”.
Kako točno to poteka, pa je bilo navsezadnje razkrito v skrivnih posnetkih, ki so se pojavili na spletu pred državnozborskimi volitvami. Več – TUKAJ.
7,5 milijona evrov davkoplačevalskega denarja za levičarsko propagando
Vlada je tokrat sama pojasnila, kako se bo z davkoplačevalskim denarjem zaposlovalo novinarje. “S projektom bo Ministrstvo za kulturo podprlo zaposlovanje novinarjev v splošnoinformativnih tiskanih in digitalnih medijih ter s tem prispevalo k večji stabilnosti uredništev in boljšim pogojem za ustvarjanje kakovostnih novinarskih vsebin,” je vlada zapisala v izjavi za javnost.
Finančna podpora bo dodeljena na podlagi javnega razpisa, sredstva pa namenjena novim zaposlitvam. Letos so za ta namen namenili 2 milijona evrov, za leto 2027 prav tako 2 milijona evrov. Vsega skupaj torej 4 milijone evrov za ugodno medijsko poročanje.
To pa še ni vse. Vlada je na 456. dopisni seji sprejela sklep o prerazporeditvi proračunskih sredstev na račun RTV v skupni višini 3,5 milijona evrov. Tudi za to odločitvijo primarno stoji odhajajoča ministrica za kulturo Asta Vrečko.
Vir: Gov.si
Pravice porabe sredstev so uredili v dveh paketih, in sicer 2,1 milijona evrov za financiranje glasbene produkcije in nato še enkrat, prav tako za financiranje glasbene produkcije, v višini 1,4 milijona evrov.
Deklarirani namen sredstev je seveda zgolj črka na papirju. Ko se bo “depolitizirana” RTV polastila finančnih sredstev, bo seveda finančna injekcija sprostila sredstva za kakšne druge medijske namene.
možnost opravljanja dela s kombijem za dostavo UPS pošiljk.
Kot prejemniki polnega certifikata Družini prijazno podjetje med drugim izvajamo naslednje aktivnosti:
Zaupna in brezplačna zunanja psihološka pomoč ter podpora za zaposlene in njihove družinske člane (telefonska svetovanja, svetovanja v živo, video svetovanja).
Novoletna obdaritev otrok zaposlenih do sedmega leta starosti.
Obdarovanje novorojenčkov zaposlenih.
Najbolj lokalna radijska postaja na svetu!
Ta stran uporablja piškotke. Če jih ne dovolite, stran morda ne bo delovala pravilno. Ali jih želite omogočiti? Radio.Brezice.Eu uporablja piškotke, s katerimi omogočamo kvalitetno uporabniško izkušnjo in pravilno delovanje vseh funkcij spletne strani. Za nadaljevanje uporabe naše strani se morate strinjati s piškotki. Piškotke uporabljamo za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in funkcionalnosti spletne strani.
To spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje med brskanjem po spletnem mestu. Od teh se piškotki, ki so kategorizirani kot potrebni, shranijo v vaš brskalnik, saj so bistveni za delovanje osnovnih funkcij spletnega mesta. Uporabljamo tudi piškotke tretjih oseb, ki nam pomagajo analizirati in razumeti, kako uporabljate to spletno mesto. Ti piškotki bodo shranjeni v vašem brskalniku samo z vašim soglasjem. Imate tudi možnost, da zavrnete te piškotke. Toda zavrnitev nekaterih od teh piškotkov lahko vpliva na vašo izkušnjo brskanja.
Piškotki, ki jih uporabljamo za izboljšanje uspešnosti delovanja spletne strani, ki uporabnikom omogoča hitrejše delovanje strani in boljšo uporabniško izkušnjo.
Analitični piškotki so uporabljeni za ugotavljanje kako uporabniki uporabljajo spletno stran, število obiskovalcev in podobno.
Piškotek
Trajanje
Opis
__gads
1 year 24 days
The __gads cookie, set by Google, is stored under DoubleClick domain and tracks the number of times users see an advert, measures the success of the campaign and calculates its revenue. This cookie can only be read from the domain they are set on and will not track any data while browsing through other sites.
_ga
2 years
The _ga cookie, installed by Google Analytics, calculates visitor, session and campaign data and also keeps track of site usage for the site's analytics report. The cookie stores information anonymously and assigns a randomly generated number to recognize unique visitors.
_ga_4SPM0Y9K5G
2 years
This cookie is installed by Google Analytics.
_gat_gtag_UA_240773228_1
1 minute
Set by Google to distinguish users.
_gid
1 day
Installed by Google Analytics, _gid cookie stores information on how visitors use a website, while also creating an analytics report of the website's performance. Some of the data that are collected include the number of visitors, their source, and the pages they visit anonymously.
CONSENT
2 years
YouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
UID
2 years
Scorecard Research sets this cookie for browser behaviour research.
Oglaševalski piškotki služijo uporabnikom za prikaz relevantnih oglasov.
Piškotek
Trajanje
Opis
mc
1 year 1 month
Quantserve sets the mc cookie to anonymously track user behaviour on the website.
NID
6 months
NID cookie, set by Google, is used for advertising purposes; to limit the number of times the user sees an ad, to mute unwanted ads, and to measure the effectiveness of ads.
test_cookie
15 minutes
The test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE
5 months 27 days
A cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSC
session
YSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devices
never
YouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-id
never
YouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextId
never
This cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requests
never
This cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.