• zaposlitev za polni delovni čas v uspešnem in stabilnem podjetju,
• zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečno poskusno dobo,
• mesečno stimulativno nagrajevanje za doseženo delovno uspešnost,
• nadpovprečno izplačilo regresa in božičnice,
• sistematično uvajanje v delo ob podpori izkušenega mentorja,
• možnost dodatnega usposabljanja, izobraževanja in napredovanja,
• delo z naprednimi infrastrukturnimi, omrežnimi in varnostnimi tehnologijami,
• sodelovanje pri zahtevnih infrastrukturnih in digitalizacijskih projektih,
• urejeno, varno in tehnološko napredno delovno okolje,
• brezplačno parkiranje,
• možnost organizirane prehrane v podjetju,
• športne dneve, teambuildinge in druga druženja zaposlenih,
• božičkovanje in obdarovanje otrok zaposlenih,
• skrb za dobro počutje zaposlenih ter spodbujanje zdravega in aktivnega življenjskega sloga.

• zaposlitev za polni delovni čas v uspešnem in stabilnem podjetju,
• zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečno poskusno dobo,
• mesečno stimulativno nagrajevanje za doseženo delovno uspešnost,
• nadpovprečno izplačilo regresa in božičnice,
• sistematično uvajanje v delo ob podpori izkušenega mentorja,
• možnost dodatnega usposabljanja, izobraževanja in napredovanja,
• delo z naprednimi infrastrukturnimi, omrežnimi in varnostnimi tehnologijami,
• sodelovanje pri zahtevnih infrastrukturnih in digitalizacijskih projektih,
• urejeno, varno in tehnološko napredno delovno okolje,
• brezplačno parkiranje,
• možnost organizirane prehrane v podjetju,
• športne dneve, teambuildinge in druga druženja zaposlenih,
• božičkovanje in obdarovanje otrok zaposlenih,
• skrb za dobro počutje zaposlenih ter spodbujanje zdravega in aktivnega življenjskega sloga.

Zdravstvo je kompleksen sistem, zato ga parcialni, administrativno naravnani ukrepi ali zgolj popravki zakonov ne bodo izboljšali. Potreben je sistematičen pristop po korakih, ki temelji na celoviti primerjalni analizi vzrokov slabega delovanja posameznih področij zdravstva (osnovnega – primarnega, bolnišničnega – sekundarnega, akademskega – terciarnega ter zavarovalništva) v primerjavi z državami, kjer zdravstvo dobro deluje.

Analizi je treba dodati tudi NIJZ ter določiti ustrezne obvezujoče ukrepe z jasnimi roki in nosilci odgovornosti. Opredeliti moramo razloge za pomanjkanje družinskih zdravnikov, urgentnih zdravnikov, ginekologov in pediatrov.

Ali je glavni vzrok sedanja kolektivna pogodba? Odgovoriti je treba tudi na vprašanje, na podlagi česa prihaja do razlik v plačilu zdravnika za isto storitev v javnem zavodu, pri koncesionarju oziroma zasebniku, in kako je to urejeno v državah EU. Ali pri odločanju igra vlogo ideologija?

Odgovoriti moramo tudi na vprašanje, ali je naše zdravstvo organizirano racionalno. Zakaj imamo na razdalji 60 kilometrov (Ljubljana – Jesenice) trikrat organizirano ginekološko-porodniško bolnišnično dejavnost? Pri tem bi nam zelo pomagali javno dostopni podatki o kakovosti in varnosti po bolnišnicah in oddelkih.

Zavarovalništvo mora biti v rokah prave zavarovalnice, brez vpliva dobaviteljev (tudi farmacevtske industrije) in brez sindikatov. Zakaj še vedno imamo “delilnico denarja” po planu in ne prave zavarovalnice? Ljudem moramo jasno predstaviti, kako zberemo denar, kako in zakaj ga razdelimo ter kaj in koliko si lahko za ta denar privoščimo.

Ker je EU urejanje zdravstva prepustila članicam, pri nas glede na demografijo in razvoj medicine ni bilo nobenih bistvenih sprememb v organizaciji, financiranju in upravljanju zdravstva. Zaradi ideoloških ostankov preteklosti se je razvil izrazit odpor proti spremembam na vseh omenjenih področjih, ki so ključna za delovanje zdravstva. Zakaj je potreben stalen boj proti koncesionarjem, če vemo, da zaradi načina financiranja sodijo v javni sistem? Zakaj ob pomanjkanju denarja dovoljujemo, da nas izsiljujejo dobavitelji (s pomočjo zdravnikov), in zakaj ne ravnamo tako kot na Tajvanu, kjer je za najdražje materiale ob nujni rabi potrebno dodatno zavarovanje?

Zakaj nočemo priznati, da samo z obveznim zdravstvenim zavarovanjem (tudi z dodatnim obveznim prispevkom) ne moremo financirati vseh potreb pacientov? To so v EU že zdavnaj ugotovili. Zakaj ves čas govorimo o vzdržnosti financiranja zdravstva, pa se problema ne lotimo in ohranjamo vse – vključno z ZZZS, njegovo skupščino in upravnim odborom pod vplivom politike – po starem?Ob omenjanju ZZZS in financiranja bolnišnic (kjer porabimo 60 % denarja) prek sistema SPP-DRG (DRG je metoda razvrščanja pacientov, ki standardizira cene zdravstvene oskrbe z združevanjem klinično podobnih stanj in postopkov) postavimo naslednje vprašanje: zakaj tega sistema stalno ne posodabljamo, kot to počnejo v tujini? Razvoj medicine je skokovit. Zakaj ob tem sistemu financiranja nimamo realnih, javno dostopnih podatkov o kakovosti? Problemi sistema DRG so naslednji: ker je plačilo fiksno, so bolnišnice finančno nagrajene za čim hitrejše in varnejše zdravljenje ter odpust pacientov. Hkrati pa imamo izrazit primanjkljaj kadra na primarnem nivoju, kamor ti hitro odpuščeni pacienti prihajajo. O tem minister dr. Keber ob uvedbi DRG ni razmišljal. Čeprav je sistem DRG načeloma učinkovit, lahko povzroči nenamerne ali celo namerne negativne posledice, ki zahtevajo natančen nadzor zdravstvenih organov:

• bolnišnice lahko umetno pretiravajo z resnostjo diagnoze v dokumentaciji, da pacienta uvrstijo v višje plačano DRG skupino (“upcoding”);
• “izbira češenj” pacientov – ponudniki dajejo prednost sprejemu nizko tveganim, dobičkonosnim pacientom in se izogibajo kompleksnim primerom, pri katerih stroški presegajo fiksno povračilo.

Sodobni sistemi DRG te težave rešujejo z mehanizmi za izstopajoče vrednosti (dodatna plačila za izjemno drage primere) ter z natančnim regulatornim nadzorom kakovosti. V nekaterih državah (npr. na Nizozemskem) vplive zmanjšujejo tudi s specializacijo bolnišnic, kar omogoča nižje cene zaradi učinkovitejše izrabe opreme, prostorov in kadra.

Ostanimo pri naši “blagajni” (ZZZS), ki je neupravičeno imenujemo zavarovalnica.

Prvič: Zakaj glede našega obveznega zdravstvenega zavarovanja nimamo nobene pisne pogodbe? Brez nje o vseh naših pravicah odloča skupščina ZZZS v sodelovanju s sindikati in dobavitelji z oblikovanjem Pravil zdravstvenega zavarovanja. Prilivi v ZZZS se zaradi zmanjševanja števila zavarovancev pogosto znižujejo, ZZZS pa sredi leta zniža cene storitvam ne glede na podpisano letno pogodbo.

Drugič: Ob ohranjanju statusa quo glede števila bolnišnic, oddelkov in velike neracionalnosti (od Ljubljane do Jesenic na razdalji 60 km trikrat ginekološko-porodniški oddelek) denar deli plansko in s tem ohranja bolnišnične kapacitete ne glede na vsebino in kakovost storitev. V nasprotnem primeru naleti na proteste lokalnih skupnosti s podporo lokalne politike. To je nesprejemljivo, a mogoče, ker nimamo javnih podatkov o kakovosti in varnosti v bolnišnicah in oddelkih.

Tretjič: Ključno je, da klinični strokovnjaki, ekonomisti in statistiki redno pregledajo plačilne standarde DRG, da se zagotovi njihova racionalnost, pravičnost in še večja učinkovitost.

Četrtič: Ob ureditvi zavarovanja po vzoru držav EU je nujna uvedba participacije z omejitvijo odstotka glede na dohodek oziroma pokojnino zavarovanca na letni ravni. Otrokom, študentom in socialno ogroženim je treba kritje zagotoviti iz proračuna.

Našteta so le nekatera pomembna vprašanja in nakazane možne rešitve za izhod iz krize našega zdravstva, ki je bilo doslej preveč podvrženo ideologiji preteklosti. Ti ideologi nas še naprej zavajajo, kako dobro zdravstvo smo imeli v Jugoslaviji. Podatki tega ne potrjujejo. Z delom sem začel leta 1972 in za to trditev stoodstotno stojim – lahko jo tudi natančno obrazložim. Res je sicer, da takrat ni bilo čakalnih dob, naredili smo vse, a zato smo leto za letom tiskali denar in imeli katastrofalno inflacijo.

dr. Janez Remškar

The post Nekaj konkretnih vprašanj in predlogov first appeared on Nova24TV.

Zdravstvo je kompleksen sistem, zato ga parcialni, administrativno naravnani ukrepi ali zgolj popravki zakonov ne bodo izboljšali. Potreben je sistematičen pristop po korakih, ki temelji na celoviti primerjalni analizi vzrokov slabega delovanja posameznih področij zdravstva (osnovnega – primarnega, bolnišničnega – sekundarnega, akademskega – terciarnega ter zavarovalništva) v primerjavi z državami, kjer zdravstvo dobro deluje.

Analizi je treba dodati tudi NIJZ ter določiti ustrezne obvezujoče ukrepe z jasnimi roki in nosilci odgovornosti. Opredeliti moramo razloge za pomanjkanje družinskih zdravnikov, urgentnih zdravnikov, ginekologov in pediatrov.

Ali je glavni vzrok sedanja kolektivna pogodba? Odgovoriti je treba tudi na vprašanje, na podlagi česa prihaja do razlik v plačilu zdravnika za isto storitev v javnem zavodu, pri koncesionarju oziroma zasebniku, in kako je to urejeno v državah EU. Ali pri odločanju igra vlogo ideologija?

Odgovoriti moramo tudi na vprašanje, ali je naše zdravstvo organizirano racionalno. Zakaj imamo na razdalji 60 kilometrov (Ljubljana – Jesenice) trikrat organizirano ginekološko-porodniško bolnišnično dejavnost? Pri tem bi nam zelo pomagali javno dostopni podatki o kakovosti in varnosti po bolnišnicah in oddelkih.

Zavarovalništvo mora biti v rokah prave zavarovalnice, brez vpliva dobaviteljev (tudi farmacevtske industrije) in brez sindikatov. Zakaj še vedno imamo “delilnico denarja” po planu in ne prave zavarovalnice? Ljudem moramo jasno predstaviti, kako zberemo denar, kako in zakaj ga razdelimo ter kaj in koliko si lahko za ta denar privoščimo.

Ker je EU urejanje zdravstva prepustila članicam, pri nas glede na demografijo in razvoj medicine ni bilo nobenih bistvenih sprememb v organizaciji, financiranju in upravljanju zdravstva. Zaradi ideoloških ostankov preteklosti se je razvil izrazit odpor proti spremembam na vseh omenjenih področjih, ki so ključna za delovanje zdravstva. Zakaj je potreben stalen boj proti koncesionarjem, če vemo, da zaradi načina financiranja sodijo v javni sistem? Zakaj ob pomanjkanju denarja dovoljujemo, da nas izsiljujejo dobavitelji (s pomočjo zdravnikov), in zakaj ne ravnamo tako kot na Tajvanu, kjer je za najdražje materiale ob nujni rabi potrebno dodatno zavarovanje?

Zakaj nočemo priznati, da samo z obveznim zdravstvenim zavarovanjem (tudi z dodatnim obveznim prispevkom) ne moremo financirati vseh potreb pacientov? To so v EU že zdavnaj ugotovili. Zakaj ves čas govorimo o vzdržnosti financiranja zdravstva, pa se problema ne lotimo in ohranjamo vse – vključno z ZZZS, njegovo skupščino in upravnim odborom pod vplivom politike – po starem?Ob omenjanju ZZZS in financiranja bolnišnic (kjer porabimo 60 % denarja) prek sistema SPP-DRG (DRG je metoda razvrščanja pacientov, ki standardizira cene zdravstvene oskrbe z združevanjem klinično podobnih stanj in postopkov) postavimo naslednje vprašanje: zakaj tega sistema stalno ne posodabljamo, kot to počnejo v tujini? Razvoj medicine je skokovit. Zakaj ob tem sistemu financiranja nimamo realnih, javno dostopnih podatkov o kakovosti? Problemi sistema DRG so naslednji: ker je plačilo fiksno, so bolnišnice finančno nagrajene za čim hitrejše in varnejše zdravljenje ter odpust pacientov. Hkrati pa imamo izrazit primanjkljaj kadra na primarnem nivoju, kamor ti hitro odpuščeni pacienti prihajajo. O tem minister dr. Keber ob uvedbi DRG ni razmišljal. Čeprav je sistem DRG načeloma učinkovit, lahko povzroči nenamerne ali celo namerne negativne posledice, ki zahtevajo natančen nadzor zdravstvenih organov:

• bolnišnice lahko umetno pretiravajo z resnostjo diagnoze v dokumentaciji, da pacienta uvrstijo v višje plačano DRG skupino (“upcoding”);
• “izbira češenj” pacientov – ponudniki dajejo prednost sprejemu nizko tveganim, dobičkonosnim pacientom in se izogibajo kompleksnim primerom, pri katerih stroški presegajo fiksno povračilo.

Sodobni sistemi DRG te težave rešujejo z mehanizmi za izstopajoče vrednosti (dodatna plačila za izjemno drage primere) ter z natančnim regulatornim nadzorom kakovosti. V nekaterih državah (npr. na Nizozemskem) vplive zmanjšujejo tudi s specializacijo bolnišnic, kar omogoča nižje cene zaradi učinkovitejše izrabe opreme, prostorov in kadra.

Ostanimo pri naši “blagajni” (ZZZS), ki je neupravičeno imenujemo zavarovalnica.

Prvič: Zakaj glede našega obveznega zdravstvenega zavarovanja nimamo nobene pisne pogodbe? Brez nje o vseh naših pravicah odloča skupščina ZZZS v sodelovanju s sindikati in dobavitelji z oblikovanjem Pravil zdravstvenega zavarovanja. Prilivi v ZZZS se zaradi zmanjševanja števila zavarovancev pogosto znižujejo, ZZZS pa sredi leta zniža cene storitvam ne glede na podpisano letno pogodbo.

Drugič: Ob ohranjanju statusa quo glede števila bolnišnic, oddelkov in velike neracionalnosti (od Ljubljane do Jesenic na razdalji 60 km trikrat ginekološko-porodniški oddelek) denar deli plansko in s tem ohranja bolnišnične kapacitete ne glede na vsebino in kakovost storitev. V nasprotnem primeru naleti na proteste lokalnih skupnosti s podporo lokalne politike. To je nesprejemljivo, a mogoče, ker nimamo javnih podatkov o kakovosti in varnosti v bolnišnicah in oddelkih.

Tretjič: Ključno je, da klinični strokovnjaki, ekonomisti in statistiki redno pregledajo plačilne standarde DRG, da se zagotovi njihova racionalnost, pravičnost in še večja učinkovitost.

Četrtič: Ob ureditvi zavarovanja po vzoru držav EU je nujna uvedba participacije z omejitvijo odstotka glede na dohodek oziroma pokojnino zavarovanca na letni ravni. Otrokom, študentom in socialno ogroženim je treba kritje zagotoviti iz proračuna.

Našteta so le nekatera pomembna vprašanja in nakazane možne rešitve za izhod iz krize našega zdravstva, ki je bilo doslej preveč podvrženo ideologiji preteklosti. Ti ideologi nas še naprej zavajajo, kako dobro zdravstvo smo imeli v Jugoslaviji. Podatki tega ne potrjujejo. Z delom sem začel leta 1972 in za to trditev stoodstotno stojim – lahko jo tudi natančno obrazložim. Res je sicer, da takrat ni bilo čakalnih dob, naredili smo vse, a zato smo leto za letom tiskali denar in imeli katastrofalno inflacijo.

dr. Janez Remškar

The post Nekaj konkretnih vprašanj in predlogov first appeared on Nova24TV.

• zaposlitev za nedoločen čas (s poskusnim obdobjem),
• delo v dinamičnem in uspešnem kolektivu,
• priložnost za strokovno rast in nadgrajevanje znanja,
• službeno vozilo, tablico in mobilni telefon,
• možnost soustvarjanja uspešne zgodbe uveljavljenega podjetja.

Odhajajoča ekipa Golobove vlade, ki bi morala zgolj voditi tekoče posle, zadnje dni na oblasti izkorišča za financiranje svojih medijskih zaveznikov. Ministrstvo za kulturo je prvega junija prerazporedilo 3,5 milijona evrov za javno RTV, sedaj želijo nadaljevati s financiranjem zasebnih medijskih zaveznikov v višini štirih milijonov evrov.

Danes je potekala 204. redna seja oz. zadnja seja vlade Roberta Goloba. Pod peto točko lahko preberemo: “Predlog uvrstitve novega projekta 3340-26-0045 Sofinanciranje stroškov plač novinarskih delovnih mest 2026–2027 v veljavni Načrt razvojnih programov 2026–2029, 41013-69/2026”.

Predlog je bil sprejet, s čimer je vlada za financiranje medijskega ustvarjanja zagotovila nove 4 milijone evrov. Kot so zapisali, gre za enega ključnih ukrepov (sicer spornega) Zakona o medijih, ki so ga sprejeli z namenom krepitve “kakovostnega, profesionalnega in neodvisnega novinarstva”.

A kot vemo, je tovrstno novinarstvo v Sloveniji le stežka najti. Celoten medijski prostor je drastično nagnjen v levo, finančno podprt s strani vlad, ki jih vodijo stranke tranzicijske levice, finančno podprti mediji pa jim nato vračajo usluge z ugodnim poročanjem, pogosto tudi s povsem odkrito propagando in napadanjem pomladnih strank, primarno SDS.

Tovrstne injekcije davkoplačevalskega denarja medijem, ki zaradi usihajočega bralstva ne morejo preživeti na trgu, so bile v preteklem mandatu deležne hudih kritik, seveda ne s strani medijev, ki so se znašli med prejemniki sredstev. Kritike so bile raznovrstne in so se nanašale na dejstvo, da se z denarjem davkoplačevalcev podpira medijske družbe, ki jih davkoplačevalci ne podpirajo s svojimi denarnicami, da gre za podkupovanje medijev z namenom ugodnega poročanja in konec koncev tudi za financiranje medijskih lastnikov, ki jih levica sicer označuje za “kapitaliste”.

7,5 milijona evrov davkoplačevalskega denarja za levičarsko propagando

Vlada je tokrat sama pojasnila, kako se bo z davkoplačevalskim denarjem zaposlovalo novinarje. “S projektom bo Ministrstvo za kulturo podprlo zaposlovanje novinarjev v splošnoinformativnih tiskanih in digitalnih medijih ter s tem prispevalo k večji stabilnosti uredništev in boljšim pogojem za ustvarjanje kakovostnih novinarskih vsebin,” je vlada zapisala v izjavi za javnost.

Finančna podpora bo dodeljena na podlagi javnega razpisa, sredstva pa namenjena novim zaposlitvam. Letos so za ta namen namenili 2 milijona evrov, za leto 2027 prav tako 2 milijona evrov. Vsega skupaj torej 4 milijone evrov za ugodno medijsko poročanje.

To pa še ni vse. Vlada je na 456. dopisni seji sprejela sklep o prerazporeditvi proračunskih sredstev na račun RTV v skupni višini 3,5 milijona evrov. Tudi za to odločitvijo primarno stoji odhajajoča ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Pravice porabe sredstev so uredili v dveh paketih, in sicer 2,1 milijona evrov za financiranje glasbene produkcije in nato še enkrat, prav tako za financiranje glasbene produkcije, v višini 1,4 milijona evrov.

Deklarirani namen sredstev je seveda zgolj črka na papirju. Ko se bo “depolitizirana” RTV polastila finančnih sredstev, bo seveda finančna injekcija sprostila sredstva za kakšne druge medijske namene.

Ž. K.

The post Odhajajoča garnitura samo v juniju namenila 7,5 milijona evrov za leve medije first appeared on Nova24TV.

• zaposlitev za določen čas 3 mesece, 
• redno plačilo in stabilno delovno okolje,
• dinamično in fleksibilno delo,
• delo za polni delovni čas,
• možnost opravljanja dela s kombijem za dostavo UPS pošiljk.

Kot prejemniki polnega certifikata Družini prijazno podjetje med drugim izvajamo naslednje aktivnosti:

• Zaupna in brezplačna zunanja psihološka pomoč ter podpora za zaposlene in njihove družinske člane (telefonska svetovanja, svetovanja v živo, video svetovanja).
• Novoletna obdaritev otrok zaposlenih do sedmega leta starosti.
• Obdarovanje novorojenčkov zaposlenih.

• zaposlitev za določen čas 3 mesece, 
• redno plačilo in stabilno delovno okolje,
• dinamično in fleksibilno delo,
• delo za polni delovni čas,
• možnost opravljanja dela s kombijem za dostavo UPS pošiljk.

Kot prejemniki polnega certifikata Družini prijazno podjetje med drugim izvajamo naslednje aktivnosti:

• Zaupna in brezplačna zunanja psihološka pomoč ter podpora za zaposlene in njihove družinske člane (telefonska svetovanja, svetovanja v živo, video svetovanja).
• Novoletna obdaritev otrok zaposlenih do sedmega leta starosti.
• Obdarovanje novorojenčkov zaposlenih.

Svobodnjaki so se lotili prav mizerne politične propagande. Kandidata za ministra dr. Boruta Rončevića so skušali ožigosati kot neprimernega za ministra zaradi njegove navdušenosti nad kulinariko in vini. Poskus propagande pa jim je, sodeč po komentarjih pod objavo, eksplodiral v obraz.

Podmladek Gibanja Svoboda je obiskal Facebook profil kandidata za ministra, zbral njegove fotografije, na katerih ima kozarec vina, nad kolažem fotografij pa ga označil kot “ministra za alkohol”.

Pri tem pa so izpustili, da se Rončević ne navdušuje zgolj nad enologijo, pač pa tudi nad širšo kulinariko. Če bi ga morali na podlagi njegovih objav na Facebooku opisati z eno besedo, bi dejali, da gre za gurmana ali “bon vivanta”. Nekoga, ki zna uživati v lepših plateh življenja.

Vsekakor bolj kot poslanec Golob, ki je na družbenih omrežjih poziral s cvetačo, državljanom s svojo soprogo odrekal meso, nato pa se na njeni rojstnodnevni gostiji bojda mastil z obilnimi količinami … mesa.

Kako je podmladku Svobode propagandna akcija eksplodirala v obraz

Propagandna akcija pa se je kaj hitro izjalovila. Pod objavo skorajda ni najti spletnega uporabnika, ki bi ga Rončevićeve fotografije zmotile. To so nekateri komentarji spletnih uporabnikov:

“Svoboda, imate hud zdravstveni problem”.

“Res bi bilo bolje, če bi molčali. Samo tonete vsak trenutek bolj”.

“Kdor ne plese in vinca ne pokusa ni Slovenc. Zdrav in normalen moski. Kaj vam ni jasno”.

“Pometite pred svojim pragom in dajte svoje poslanke na en tečaj lepega obnašanja….”

“A ne bi vsaj mladi začeli z drugačnim nastopom, če že prejšnje generacije tega ne zmorejo? Al boste nadaljevali s tem izključevanjem in napadanjem? Spodbudno res..”

“Meni ni nic spornega… vidim, da se tu gre zgolj za kulturo pitja….”

Našli so se tudi komentarji, ki so namigovali, da so politiki na levem polu uživali tudi nedovoljene substance, zato niso v položaju, da bi komentirali Rončevićevo ljubezen do vinskih degustacij.

Kot zanimivost: enologija je del kulinarične dediščine, ta pa del kulturne dediščine. Kulinarično dediščino je treba spoštovati in negovati.

Konec meseca se zaključuje 30-mesečni projekt Culinary Trail, ki ga je sofinancirala EU in v katerem sodeluje 26 partnerjev iz 13 držav.… https://t.co/B4JOwjldXP

— Borut Rončević (@BorutRoncevic) June 2, 2026

S. K.

The post Mladi Svobodnjaki so se lotili Rončevića, a se jim propagandna akcija ni izšla first appeared on Nova24TV.

• zaposlitev za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas;
• zaposlitev za polni delovni čas;
• redno, dobro plačilo;
• urejeno stanovanje in prevoz;
• takojšnja zaposlitev