• delo v sodobno opremljeni poslovalnici
• prijetno delovno okolje
• zaposlitev v velikem in uspešnem mednarodnem podjetju
• zaposlitev za nedoločen čas s poskusno dobo
• plačevanje dodatnega pokojninskega zavarovanja

Po nastopu nove vlade pod vodstvom Janeza Janše v državni zbor prihaja šest nadomestnih poslancev. Štirje bodo že danes sedli v poslanske klopi, v naslednjih dneh pa bo prišlo še do dveh zamenjav. 

O potrditvi nadomestnih poslanskih mandatov bo po prejetem sklepu Državne volilne komisije (DVK) danes najprej odločala mandatno-volilna komisija (MVK), kasneje pa še poslanci na izredni seji državnega zbora. Do največjih sprememb po imenovanju vlade prihaja pri Demokratih, kjer se bodo zamenjali kar trije od šestih poslancev. Nov poslanec iz Maribora pa prihaja tudi v SDS.

Dosedanji vodja poslancev Demokratov Tadej Ostrc je v novi vladi postal minister za zdravje, skupaj z njim pa se na zdravstveno ministrstvo kot državna sekretarka seli tudi poslanka Demokratov Tea Košir. Za državno sekretarko na ministrstvu za pravosodje, ki ga vodi Mihael Zupančič iz Demokratov, pa je vlada imenovala poslanko Demokratov Barbaro Levstik Šega.

Ostrca bo v poslanskih klopeh zamenjal Dejan Zakrajšek, ki je na marčnih volitvah v državni zbor kandidiral v Ljubljani, navaja N1. Zakrajšek je član izvršilnega odbora Demokratov. Je podžupan občine Velike Lašče, na lokalnih volitvah leta 2022 pa je bil kandidat SDS za župana te občine. V poslanske klopi prihaja tudi generalna sekretarka Logarjeve stranke in državna svetnica Elena Zavadlav Ušaj. Ta je bila v preteklosti poslanka SDS, iz stranke pa je izstopila oktobra 2024 in se pridružila Anžetu Logarju. V poslanske klopi prihaja tudi Ana Cajhen , ki je kandidirala v Domžalah, v javnosti pa je znana kot izdelovalka slamnikov. Je tudi demonstratorka šivanja in pletenja ter lokalna turistična vodnica. Piše N1.

V poslansko skupino NSi, SLS in Fokus pa že danes prihajata dva nova poslanca, ki bosta nadomestila ministra Jerneja Vrtovca in Janeza Ciglerja Kralja.

Jerneja Vrtovca bo v poslanskih klopeh nadomestil Andrej Černigoj, ki je kandidiral v Ilirski Bistrici in je tudi podžupan. Namesto Janeza Ciglerja Kralja pa bo v poslanskih klopeh sedel Janez Beja, ki je predsednik Kmečke zveze NSi.

Do še ene menjave prihaja tudi v poslanski skupini SDS. Suzano Lep Šimenko, ki je postala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, bo v poslanskih klopeh nadomestil predsednik Slovenske demokratske mladine, Mariborčan Luka Simonič. Na letošnjih volitvah je kandidiral v okolju Pesnica-Šentilj. Simonič je tudi eden najbolj zaslužnih, da je toliko veliko mladih na letošnjih volitvah glasovalo prav za Slovensko Demokratsko stranko.

Janeza Janšo po izvolitvi na mesto predsednika vlade v državnem zboru že nadomestila Maruša Babnik.

e-Maribor

The post V poslanske klopi bo danes sedlo 6 novih poslancev first appeared on Nova24TV.

Mariborski kriminalisti so zaključili preiskavo suma poslovne goljufije, v kateri naj bi direktor gospodarske družbe z območja Policijske uprave Maribor pri sklepanju leasing pogodbe za delovni stroj preslepil podjetje iz Ljubljane. S prirejeno dokumentacijo naj bi svoji družbi pridobil skoraj 800.000 evrov protipravne premoženjske koristi.

• delo v prijetnem okolju in dobre delovne pogoje
• strokovno izpopolnjevanje, karierni razvoj in napredovanje

• delo v stabilnem in zanesljivem podjetju
• 30 urni delovnik
• socialno varnost
• individualno svetovanje in podporo

Mesečno plačilo po avstrijski kolektivni pogodbi:

• 13,90 €/h bruto
• dodatek za delo v izmenah
• zdravstveno in pokojninsko zavarovanje v Avstriji
• 13. in 14. plačo

Zaposlitev za določen čas z možnostjo dolgoročnega sodelovanja, takojšnji pričetek z delom, delo poteka v urejeni in topli proizvodnji, mesečno stimulativno plačilo.

Robert Golob in Asta Vrečko sta 12. avgusta 2022 stala pred stavbo SNG Drama Ljubljana, Golob pa je napovedal, da bo vlada takoj začela z obnovo osrednjega slovenskega teatra. Vrečkova je dodala, da tokrat ne bo ostalo samo pri besedah in da bodo že naslednji mesec začeli s konkretnimi dejanji za obnovo. Golob je naznanil, da bo stavba obnovljena do svoje 115. obletnice, to je do letošnjega leta.

In kakšna je realnost? Stavba Drame je že skoraj dve leti izseljena, obnova pa se sploh še ni začela, ker pač ni gradbenega dovoljenja, in ga najbrž še nekaj časa ne bo. Dramo so preselili na Litostrojsko 56, najemnina znaša 71.000 evrov mesečno – ob koncu pogodbe bo ta strošek presegel 2,8 milijona evrov –, o selitvi v prenovljene prostore pa ob izteku te pogodbe kakopak ne bo ne duha ne sluha.

Minister dr. Vasko Simoniti je takoj ob prevzemu ministrstva za kulturo leta 2020 zahteval racionalizacijo tega projekta. Leto pozneje je teatralno in pred iztekom mandata odstopil direktor Drame Igor Samobor, češ da minister ovira obnovo. Vendar je dr. Vasko Simoniti želel obnovo le racionalizirati in jo finančno omejiti, da vrednost investicije ne bi presegala 45 milijonov evrov. Pod Asto Vrečko je bil avgusta 2022 pripravljen novi DIIP, v katerem se je investicija že povzpela na 58,5 milijona evrov, danes pa je ocenjena vrednost projekta 82 milijonov evrov.

Drama ni le gledališka stavba, je eden od močnih simbolov slovenske kulturne zgodovine. Primer prenove SNG Drama Ljubljana pa ni več zgolj zgodba o gradbenem projektu, temveč postaja simbol širše krize politične odgovornosti. Jubilejno leto je že v polnem zamahu, gradnja pa še ni stekla, zato je veliko vprašanje, ali in kdaj bo ta stavba zasijala v novi podobi.

V demokraciji politična odgovornost ne nastane šele ob ugotovljenih nezakonitostih ali kaznivih dejanjih, temveč že tedaj, ko oblast javnosti daje obljube, za katere se pozneje izkaže, da niso bile utemeljene na realnih predpostavkah. Lastniški in izvedbeni zapleti so bili znani, zato se zastavlja vprašanje, ali je šlo za zavestno ustvarjanje političnega optimizma brez podlage v dejanskem stanju projekta. Povsem mogoče, kajti Golob si je z lažjo tlakoval svojo oblast. Če pa teh ovir niso poznali, se odpira vprašanje usposobljenosti za vodenje enega največjih kulturnih projektov v državi. Projekt obnove Drame, ki so ga levičarji risali kot svetilnik kulturnega preporoda, je postal simbol nesposobnosti, neizpolnjenih obljub, naraščajočih stroškov in izmikanja odgovornosti.

Golob in Vrečkova sta politična preteklost in nima se smisla ukvarjati s politično odgovornostjo. Na vrsti je ugotavljanje zakonitosti ravnanj. Nujen je neodvisen pregled projekta SNG Drama Ljubljana, zahtevati je treba popolno transparentnost vseh pogodb, aneksov, izplačil, najemov, projektantskih stroškov in odločitev. Treba je preveriti tudi zakonitost in gospodarnost odločitev: izbiro nadomestnih prostorov, višino najemnine, morebitno podaljševanje najema zaradi zamud, vprašanje uporabnih dovoljenj oziroma namembnosti prostorov ter odgovornost za to, da se je zavod izselil, preden je bil glavni projekt dejansko pripravljen za gradnjo. To bo pripeljalo, o tem sem popolnoma prepričan, do vrste kazenskih postopkov. Kriminalisti bodo morali ugotavljati zlorabe uradnega položaja, nevestno delo ali negospodarno porabo javnega denarja. Skratka, opraviti je treba temeljit forenzični pregled obdobja ministrovanja Aste Vrečko.

Novi gospodarji na ministrstvu za kulturo morajo začrtati novo vizijo slovenske kulture, stran od praks, ki so jih simbolno zaznamovale afere, kot je Fotopub, ter se vrniti k ustvarjalnosti, etični odgovornosti in podpori kakovostni umetnosti.

Miro Petek

The post Drama odgovornosti in lažnih obljub first appeared on Nova24TV.

Ta teden je začela veljati še ena nesmiselna direktiva Evropske unije, ki so si jo očitno bruseljski birokrati izmislili zato, da bi upravičili svoj obstoj in lagodno življenje na račun neto davkoplačevalcev. Gre za evropsko direktivo o preglednosti plač, po kateri bodo morala tudi zasebna podjetja utemeljevati razlike v plačah, posebej razlike v plačah med spoloma. To pomeni grob poseg v ekonomsko svobodo.

Konec marca 2023 je evropski parlament z veliko večino (zanjo je glasovala celo polovica poslancev Evropske ljudske stranke) sprejel direktivo, ki naj bi zagotavljala preglednost plač in prispevala k zmanjšanju plačnih razlik na enakem delovnem mestu in med spoloma. Predlog je bil del prebujene »Strategije enakosti spolov 2020–2025«, na mizo ga je leta 2021 dala takratna evropska komisarka za enakost Helena Dalli (z marksizmom okužena levičarka), ki je imela podporo predsednice komisije Ursule von der Leyen.

Kaj prinaša direktiva?

Levičarji v Bruslju, ki so svojimi ukrepi spreminjajo Evropsko unijo v socialistično diktaturo, so razlagali, da je glavni namen »okrepiti načelo enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti med moškimi in ženskami ter z večjo preglednostjo zmanjšati plačne razlike«. Direktiva zahteva, da delodajalci že v oglasu za delo navedejo začetno plačo ali plačni razpon na podlagi objektivnih, spolno nevtralnih meril.  Zaposleni lahko zahtevajo pisne informacije o svoji plači in povprečni plači za enako ovrednoteno delo, razčlenjeno po spolu, delodajalci pa morajo jasno objaviti merila za določanje plač in napredovanja ter ne smejo prepovedati razkrivanja plač med zaposlenimi.

Estonija se je uprla direktivi

Podjetja z več kot 100 zaposlenimi bodo morala redno poročati o plačnih razlikah. Če bo ta večja od petih odstotkov in bo državni uradnik presodil, da ni objektino upravičena, dobo morala podjetja razliko odpraviti. Slovenija bi morala direktivo prenesti v nacionalno zakonodajo še ta mesec, vendar zakon, ki ga je pripravil še prejšnji minister Luka Mesec, zaradi volitev še ni prišel pred poslance.

Upajmo, da tudi nikoli ne bo, ker gre za tako škodljivo regulativo, da je denimo estonski minister za gospodarske zadeve Erkki Keldo izjavil, da bo Estonija raje plačala kazen za odložitev izvrševanja direktive, kot da bi povečala breme za nacionalna podjetja. Tak odločen odnos kaže, da Estonija ni po naključju najbolj svobodna država EU.

Mit o plačnih razlikah med spoloma

Direktiva temelji predvsem na domnevno diskriminatornih razlikah v plačah med spoloma. Kar je mit. Plačne razlike med moškimi in ženskami nastanejo zaradi nekaterih dejavnikov, ki jih direktiva ne upošteva. Ženske namreč v povprečju izbirajo drugačne poklice kot moški; pogosteje tiste z nižjimi plačami, a večjo fleksibilnostjo. Imajo krajši delovni čas, pogosteje izrabijo porodniški dopust, so več odsotne kot moški, imajo v povprečju manj delovnih izkušenj in so manj odločne pri pogajanjih o plači. Ko ekonomisti te spremenljivke upoštevajo, se razlika med plačami moških in žensk praktično izniči ali pa močno zmanjša. Če bi delodajalci res sistematično plačevali ženske manj za enako delo, bi to pomenilo, da zavestno zavračajo možnost večjega dobička. To je pa povsem v nasprotju z logiko trga in človeške narave. Podjetniki, ki želijo maksimirati dobiček, bi takšno »cenejšo« in enako produktivno delovno silo množično zaposlovali. Sicer pa – plača je predvsem rezultat prostovoljnega sporazuma med delodajalcem in delojemalcem.

Direktivo kritizirajo številni ekonomisti in podjetniki, ki pravijo, da gre za tipičen primer evropskega intervencionizma, ki bo prinesel več škode kot koristi. Glavni očitek je nesorazmerna administrativna obremenitev. Podjetja z več kot 100 zaposlenimi bodo morala redno pripravljati obširna poročila o plačnih razlikah po kategorijah. Za mala in srednja podjetja, ki so hrbtenica gospodarstva, pomeni to dodatne stroške, čas in birokracijo; brez jasnih dokazov, da bo to dejansko zmanjšalo plačno vrzel.

Poleg tega lahko javnost plač v manjših kolektivih vodi do konfliktov, zavisti in zahtev po izenačevanju plač ne glede na uspešnost. Menedžerji bodo izgubili fleksibilnost pri nagrajevanju najboljših, kar lahko zmanjša motivacijo in produktivnost. Skratka, direktiva je še ena v vrsti, ki posega v ekonomsko svobodo, prosti trg, delovna razmerja in tudi v osebno svobodo posameznika.

Jože Biščak

The post EU zarila nov nož v hrbet ekonomski svobodi first appeared on Nova24TV.

Čeprav Francija ni gostiteljica svetovnega nogometnega prvenstva, se francoske oblasti pripravljajo na morebitne nemire. Francoske oblasti so v sodelovanju z medijem L’Équipe pred začetkom Svetovnega prvenstva v nogometu 2026 pripravile seznam “občutljivih” tekem, pri katerih pričakujejo povečano tveganje za nasilje in nemire. Gre za tekme reprezentanc, katerih navijači – predvsem diaspor v Franciji – najpogosteje povzročajo težave.

Med najbolj rizične države uvrščajo Alžirijo, Maroko, Tunizijo, Senegal, Turčijo in Francijo samo. Kot glavni razlog oblasti navajajo prav mobilizacijo teh diaspor. Gre za tiho priznanje, da obstaja jasna povezava med določenimi imigrantskimi skupnostmi in uličnim nasiljem po nogometnih tekmah.

Športni dnevnik L’Équipe poroča, da bodo rezultati tekem določenih držav še posebej pozorno spremljani prav zaradi “mobilizacije diaspor”. Poslanec Julien Odoul iz Nacionalnega zborovanja (RN) za Yonne, ki ga je intervjuval Boulevard Voltaire, glede tega ni imel nobenih pomislekov. Po njegovem mnenju je zdaj dokončno potrjeno tisto, kar je bilo dolgo časa tabu: obstaja jasna povezava med negotovostjo v državi, množičnim priseljevanjem in opustošenjem, ki ga redno vidijo po nogometnih tekmah in drugih športnih dogodkih.

Kot konkreten primer navaja nasilje po zmagi PSG v Ligi prvakov. Videoposnetki uničenja v Parizu po tekmi po njegovem mnenju ne puščajo prostora za dvom: “Prevelika je zastopanost Francozov severnoafriškega ali podsaharskoafriškega porekla.” Med izgredniki so bile izrazito vidne alžirske, maroške in celo palestinske zastave. Odoul poudarja, da tekme z alžirsko reprezentanco skoraj vedno spodbujajo vandalizem, izbruhe nasilja in odkrito sovraštvo do Francije. Kaj je s tem mislil, prikazujejo spodnji videoposnetki, objavljeni na X.

DIRECT | Les forces de l’ordre prennent la place des pompiers visés par les mortiers d’artifice. Les effectifs de police sont à leur tour obligés de battre en retraite sous les tirs d’artifice tendus. Les émeutiers applaudissent à chaque impact. Plus rien ne semble maîtrisé ici,… https://t.co/M2f72NQPnS pic.twitter.com/Y0aPNdAqR3

— Boulevard Voltaire (@BVoltaire) May 31, 2026

Na vprašanje, kaj storiti za preprečitev takšnih ekscesov, Odoul poziva k odločni spremembi pristopa. Zahteva dosledno uveljavljanje načela “kdor povzroča izgred, naj plača”. Dokler ne bo strogih sankcij in zapornih kazni za uničevalce, se bo po njegovem mnenju nadaljeval sedanji sistem nemoči, ohlapnosti in prazne retorike, ki je značilen za macronizem že desetletje. Dokler izgredniki ne bodo kaznovani, bodo Francozi še naprej plačevali visoke zneske za popravilo škode. Na seznamu je tudi Iran in sicer zaradi geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu, ki bi lahko prenesle napetosti tudi na francoska tla.

Se bo pripravila tudi slovenska policija?
Slovenija sicer ni neposredno vpletena kot gostiteljica, a na prvenstvu sodelujeta Hrvaška in Bosna in Hercegovina (BiH). Glede na število prebivalcev in delavcev iz teh držav (predvsem iz BiH) v Sloveniji bi bilo morda smiselno in pričakovano, da se tudi slovenska policija intenzivneje pripravlja na morebitna varnostna tveganja – podobno kot v Franciji.

Po uradnih podatkih Statističnega urada RS (SURS) in poročilih medijev živi v Sloveniji pomemben delež državljanov BiH in drugih držav nekdanje Jugoslavije. V letu 2023 je bilo v Sloveniji dobrih 87.000 državljanov Bosne in Hercegovine, kar jih uvršča daleč na prvo mesto med tujci. Sledijo državljani Kosova (okoli 27.000) in Srbije (okoli 17.500). Največ priseljenih tujcev prihaja prav iz BiH (v letu 2024 je bil selitveni prirast iz BiH zelo izrazit, okoli 3.900 oseb neto). Velika večina teh ljudi je delovno aktivna, predvsem v gradbeništvu, industriji in storitvah.

Ti podatki kažejo, da bi morebitni uspehi ali porazi reprezentanc BiH in Hrvaške lahko vplivali na razpoloženje v slovenskih mestih z večjo koncentracijo teh prebivalcev (Ljubljana, Maribor, Jesenice, obalna regija ipd.). Z vprašanji smo se obrnili tudi na policijo, ki bo “svoje aktivnosti in ukrepe prilagajala sprotnim varnostnim ocenam in razporedu nogometnih tekem”.

Dodali so: “Pričakujemo, da bodo številni prebivalci Slovenije ter tuji državljani, ki pri nas prebivajo ali se začasno zadržujejo, spremljali tekme svetovnega prvenstva doma, v gostinskih lokalih ali na morebitnih organiziranih javnih ogledih tekem. Zaradi časovne razlike bodo prenosi tekem potekali predvsem v večernem in nočnem času, zato lahko ob posameznih tekmah in morebitnem proslavljanju športnih uspehov pride do kršitev javnega reda in miru, predvsem zaradi povzročanja hrupa, kršitev cestnoprometnih predpisov ali drugih nedovoljenih ravnanj.

Policija bo spremljala varnostne razmere ter svoje aktivnosti prilagajala ugotovljenim okoliščinam ter ob ugotovljenih kršitvah javnega reda ali drugih kaznivih ravnanj zoper storilce teh dejanj tudi ukrepala. Ob tem vse navijače še pozivamo, da športne dogodke spremljajo odgovorno, spoštujejo javni red in mir ter s svojim ravnanjem prispevajo k varnemu in prijetnemu vzdušju za vse.”

A.H.

The post Francija se pripravlja na nemire diaspor na SP 2026 – Ali se bo slovenska policija pripravila na BiH in Hrvaško? first appeared on Nova24TV.