Ko govorimo o aktivistkah, ki se predstavljajo kot predstavnice “nevladnih” organizacij, a delujejo kot podaljšek levih političnih opcij, se v Sloveniji takoj pojavi Nika Kovač. Na Hrvaškem se vse bolj izpostavlja Dorotea Šušak. Obe sta povezani z mednarodno mrežo Vital Voices, vodita feministične organizacije, organizirata javne akcije in se ideološko popolnoma ujemata z zeleno-levo politiko.

Razlika je predvsem v tem, da se Šušakova bolj skriva za institucionalnim in kulturnim delovanjem, Kovačeva pa bolj odkrito vodi kampanje. V obeh primerih gre za enak model: “nevladno” kot krinko za politično delovanje.

Od Kovačeve tri leta mlajša Dorotea Šušak (rojena leta 1996) je izvršna direktorica Centra za ženske studije in hkrati ravnateljica mestne ustanove Centar za kulturu Trešnjevka. Centar za ženske studije od leta 1995 izvaja “interdisciplinarno feministično izobraževanje” in je član Ženske mreže Hrvatske. Šušakova se predstavlja kot aktivistka, dramaturginja in pesnica, a v praksi deluje kot glasnica ideologije, ki se popolnoma ujema s programom stranke Možemo! – zeleno-leve platforme, ki vodi Zagreb in se pozicionira levo od SDP.

“Nevladnost” njenega centra je navidezna

Sodeč po javno dostopnih podatkih ga financira predvsem javni denar (mesto Zagreb, ministrstva, projekti). Hkrati je Šušakova alumna programa Vital Voices (Intergenerational Fellowship on Women, Peace and Security in South Central Europe) – iste mreže, v katero je bila Nika Kovač uvrščena z nagrado Global Leadership Awards 2024. Gre za selekcijo žensk, ki delujejo v skladu z določenimi progresivnimi prioritetami.

Vital Voices Global Partnership se financira iz kombinacije več virov, ki vključujejo finančne prispevke velikih zasebnih fundacij, korporativnih partnerjev, vladnih organov in individualnih donatorjev; med večjimi donatorji je Bill & Melinda Gates Foundation.

Kovačeva prek Inštituta 8. marec in My Voice My Choice koordinira kampanje, ki se neposredno prekrivajo s prioritetami leve politike. Dorotea Šušak pa prek Centra za ženske studije in Ženske mreže vodi feministične akcije, ki se ujemajo s programom Možemo!. Obe uporabljata status nevladne organizacije za vpliv na javne politike, medije in kulturo, ne da bi za to odgovarjali volivcem.

Vzporednica med Levico in Možemo!

Stranka Možemo! je neposredna hrvaška vzporednica slovenske Levice (oziroma kombinacije Levica + Vesna). Obe stranki se opredeljujeta kot zeleno-leva oziroma ekosocialistična sila, ki se pozicionira levo od glavne socialdemokratske stranke (SD oziroma SDP). Skupni so jim poudarki na socialni pravičnosti, rodni enakosti, pravicah LGBT skupnosti, zeleni tranziciji, krepitvi javnih storitev in kritiki neoliberalnega modela. Obe sta izšli iz aktivističnih in nevladnih krogov, obe pa sta svoje največje uspehe dosegli predvsem v prestolnici (Ljubljana / Zagreb), kjer sta prevzeli ali močno vplivali na lokalno oblast. Tako kot Levica v Sloveniji deluje prek mreže sorodnih organizacij in aktivistk, tako Možemo! v Zagrebu gradi na povezavah s feminističnimi in kulturnimi institucijami – med katerimi izstopa prav okolje, v katerem deluje Dorotea Šušak.

Udeležba Šušakove v uradni hrvaški delegaciji na seji OZN o statusu žensk v New Yorku (skupaj z drugimi feministkami) je bila predstavljena kot primer, kako se levo-zelena agenda vmešava tudi v državne strukture. Podpora srbskim študentskim protestom in naslavljanje z “drugarice in drugari” pa je bila s strani hrvaških medijev razložena kot “postjugoslovansko” stališče.

Nasprotovanje “kulturi življenja”

Njuna največja podobnost je v tem, da obe javno nastopata proti t. i. kulturi življenja in zagovarjata pravico do splava kot temeljno vprašanje ženske avtonomije. Šušakova je trdila, da se pravice nanašajo le na rojene osebe in da ima ženska pravico odločati o svojem telesu, hkrati pa je nasprotovala iniciativam, kot je “Prozor života” (Okno življenja). V imenu Ženske mreže Hrvatske je takšne pobude označila za obliko čustvene manipulacije in spodbujanje k kaznivemu dejanju opustitve otroka.

Model je jasen: organizacije, ki se predstavljajo kot nevladne in neodvisne, v praksi delujejo kot politični instrument levih opcij – financirane z javnim denarjem, povezane z mednarodnimi progresivnimi mrežami in ideološko usklajene s strankami, ki jih formalno ne zastopajo. Vzporednica med Niko Kovač in Doroteo Šušak je zato tudi vzporednica med Levico in Možemo!: enak model delovanja, ista ideološka usmeritev in podobna uporaba “nevladnega” pokrova.

A.H.

The post Tudi Hrvaška ima svojo “Niko Kovač”, ki uničuje našo civilizacijo first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Tudi Hrvaška ima svojo “Niko Kovač”, ki uničuje našo civilizacijo z dne, 07.11.2026 00:35, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/tudi-hrvaska-ima-svojo-niko-kovac-ki-unicuje-naso-civilizacijo/