Arhivi Kategorije: Brez kategorije

Brez kategorije

Drama odgovornosti in lažnih obljub

Robert Golob in Asta Vrečko sta 12. avgusta 2022 stala pred stavbo SNG Drama Ljubljana, Golob pa je napovedal, da bo vlada takoj začela z obnovo osrednjega slovenskega teatra. Vrečkova je dodala, da tokrat ne bo ostalo samo pri besedah in da bodo že naslednji mesec začeli s konkretnimi dejanji za obnovo. Golob je naznanil, da bo stavba obnovljena do svoje 115. obletnice, to je do letošnjega leta.

In kakšna je realnost? Stavba Drame je že skoraj dve leti izseljena, obnova pa se sploh še ni začela, ker pač ni gradbenega dovoljenja, in ga najbrž še nekaj časa ne bo. Dramo so preselili na Litostrojsko 56, najemnina znaša 71.000 evrov mesečno – ob koncu pogodbe bo ta strošek presegel 2,8 milijona evrov –, o selitvi v prenovljene prostore pa ob izteku te pogodbe kakopak ne bo ne duha ne sluha.

Preberite tudi: Manipulatorji brez meja

Minister dr. Vasko Simoniti je takoj ob prevzemu ministrstva za kulturo leta 2020 zahteval racionalizacijo tega projekta. Leto pozneje je teatralno in pred iztekom mandata odstopil direktor Drame Igor Samobor, češ da minister ovira obnovo. Vendar je dr. Vasko Simoniti želel obnovo le racionalizirati in jo finančno omejiti, da vrednost investicije ne bi presegala 45 milijonov evrov. Pod Asto Vrečko je bil avgusta 2022 pripravljen novi DIIP, v katerem se je investicija že povzpela na 58,5 milijona evrov, danes pa je ocenjena vrednost projekta 82 milijonov evrov.

Drama ni le gledališka stavba, je eden od močnih simbolov slovenske kulturne zgodovine. Primer prenove SNG Drama Ljubljana pa ni več zgolj zgodba o gradbenem projektu, temveč postaja simbol širše krize politične odgovornosti. Jubilejno leto je že v polnem zamahu, gradnja pa še ni stekla, zato je veliko vprašanje, ali in kdaj bo ta stavba zasijala v novi podobi.

Nekdanji predsednik vlade Robert Golob in nekdanja ministrica za kulturo Asta Vrečko (Foto: STA)

V demokraciji politična odgovornost ne nastane šele ob ugotovljenih nezakonitostih ali kaznivih dejanjih, temveč že tedaj, ko oblast javnosti daje obljube, za katere se pozneje izkaže, da niso bile utemeljene na realnih predpostavkah. Lastniški in izvedbeni zapleti so bili znani, zato se zastavlja vprašanje, ali je šlo za zavestno ustvarjanje političnega optimizma brez podlage v dejanskem stanju projekta. Povsem mogoče, kajti Golob si je z lažjo tlakoval svojo oblast. Če pa teh ovir niso poznali, se odpira vprašanje usposobljenosti za vodenje enega največjih kulturnih projektov v državi. Projekt obnove Drame, ki so ga levičarji risali kot svetilnik kulturnega preporoda, je postal simbol nesposobnosti, neizpolnjenih obljub, naraščajočih stroškov in izmikanja odgovornosti.

Golob in Vrečkova sta politična preteklost in nima se smisla ukvarjati s politično odgovornostjo. Na vrsti je ugotavljanje zakonitosti ravnanj. Nujen je neodvisen pregled projekta SNG Drama Ljubljana, zahtevati je treba popolno transparentnost vseh pogodb, aneksov, izplačil, najemov, projektantskih stroškov in odločitev. Treba je preveriti tudi zakonitost in gospodarnost odločitev: izbiro nadomestnih prostorov, višino najemnine, morebitno podaljševanje najema zaradi zamud, vprašanje uporabnih dovoljenj oziroma namembnosti prostorov ter odgovornost za to, da se je zavod izselil, preden je bil glavni projekt dejansko pripravljen za gradnjo. To bo pripeljalo, o tem sem popolnoma prepričan, do vrste kazenskih postopkov. Kriminalisti bodo morali ugotavljati zlorabe uradnega položaja, nevestno delo ali negospodarno porabo javnega denarja. Skratka, opraviti je treba temeljit forenzični pregled obdobja ministrovanja Aste Vrečko.

Novi gospodarji na ministrstvu za kulturo morajo začrtati novo vizijo slovenske kulture, stran od praks, ki so jih simbolno zaznamovale afere, kot je Fotopub, ter se vrniti k ustvarjalnosti, etični odgovornosti in podpori kakovostni umetnosti.

Miro Petek

The post Drama odgovornosti in lažnih obljub first appeared on Nova24TV.

Brez kategorije

EU zarila nov nož v hrbet ekonomski svobodi

Ta teden je začela veljati še ena nesmiselna direktiva Evropske unije, ki so si jo očitno bruseljski birokrati izmislili zato, da bi upravičili svoj obstoj in lagodno življenje na račun neto davkoplačevalcev. Gre za evropsko direktivo o preglednosti plač, po kateri bodo morala tudi zasebna podjetja utemeljevati razlike v plačah, posebej razlike v plačah med spoloma. To pomeni grob poseg v ekonomsko svobodo.

Konec marca 2023 je evropski parlament z veliko večino (zanjo je glasovala celo polovica poslancev Evropske ljudske stranke) sprejel direktivo, ki naj bi zagotavljala preglednost plač in prispevala k zmanjšanju plačnih razlik na enakem delovnem mestu in med spoloma. Predlog je bil del prebujene »Strategije enakosti spolov 2020–2025«, na mizo ga je leta 2021 dala takratna evropska komisarka za enakost Helena Dalli (z marksizmom okužena levičarka), ki je imela podporo predsednice komisije Ursule von der Leyen.

Helena Dalli, nekdanja evropska komisarka za enakost. (Foto: STA, Thierry_Monasse)

Kaj prinaša direktiva?

Levičarji v Bruslju, ki so svojimi ukrepi spreminjajo Evropsko unijo v socialistično diktaturo, so razlagali, da je glavni namen »okrepiti načelo enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti med moškimi in ženskami ter z večjo preglednostjo zmanjšati plačne razlike«. Direktiva zahteva, da delodajalci že v oglasu za delo navedejo začetno plačo ali plačni razpon na podlagi objektivnih, spolno nevtralnih meril.  Zaposleni lahko zahtevajo pisne informacije o svoji plači in povprečni plači za enako ovrednoteno delo, razčlenjeno po spolu, delodajalci pa morajo jasno objaviti merila za določanje plač in napredovanja ter ne smejo prepovedati razkrivanja plač med zaposlenimi.

Estonija se je uprla direktivi

Podjetja z več kot 100 zaposlenimi bodo morala redno poročati o plačnih razlikah. Če bo ta večja od petih odstotkov in bo državni uradnik presodil, da ni objektino upravičena, dobo morala podjetja razliko odpraviti. Slovenija bi morala direktivo prenesti v nacionalno zakonodajo še ta mesec, vendar zakon, ki ga je pripravil še prejšnji minister Luka Mesec, zaradi volitev še ni prišel pred poslance.

Upajmo, da tudi nikoli ne bo, ker gre za tako škodljivo regulativo, da je denimo estonski minister za gospodarske zadeve Erkki Keldo izjavil, da bo Estonija raje plačala kazen za odložitev izvrševanja direktive, kot da bi povečala breme za nacionalna podjetja. Tak odločen odnos kaže, da Estonija ni po naključju najbolj svobodna država EU.

Mit o plačnih razlikah med spoloma

Direktiva temelji predvsem na domnevno diskriminatornih razlikah v plačah med spoloma. Kar je mit. Plačne razlike med moškimi in ženskami nastanejo zaradi nekaterih dejavnikov, ki jih direktiva ne upošteva. Ženske namreč v povprečju izbirajo drugačne poklice kot moški; pogosteje tiste z nižjimi plačami, a večjo fleksibilnostjo. Imajo krajši delovni čas, pogosteje izrabijo porodniški dopust, so več odsotne kot moški, imajo v povprečju manj delovnih izkušenj in so manj odločne pri pogajanjih o plači. Ko ekonomisti te spremenljivke upoštevajo, se razlika med plačami moških in žensk praktično izniči ali pa močno zmanjša. Če bi delodajalci res sistematično plačevali ženske manj za enako delo, bi to pomenilo, da zavestno zavračajo možnost večjega dobička. To je pa povsem v nasprotju z logiko trga in človeške narave. Podjetniki, ki želijo maksimirati dobiček, bi takšno »cenejšo« in enako produktivno delovno silo množično zaposlovali. Sicer pa – plača je predvsem rezultat prostovoljnega sporazuma med delodajalcem in delojemalcem.

Direktivo kritizirajo številni ekonomisti in podjetniki, ki pravijo, da gre za tipičen primer evropskega intervencionizma, ki bo prinesel več škode kot koristi. Glavni očitek je nesorazmerna administrativna obremenitev. Podjetja z več kot 100 zaposlenimi bodo morala redno pripravljati obširna poročila o plačnih razlikah po kategorijah. Za mala in srednja podjetja, ki so hrbtenica gospodarstva, pomeni to dodatne stroške, čas in birokracijo; brez jasnih dokazov, da bo to dejansko zmanjšalo plačno vrzel.

Poleg tega lahko javnost plač v manjših kolektivih vodi do konfliktov, zavisti in zahtev po izenačevanju plač ne glede na uspešnost. Menedžerji bodo izgubili fleksibilnost pri nagrajevanju najboljših, kar lahko zmanjša motivacijo in produktivnost. Skratka, direktiva je še ena v vrsti, ki posega v ekonomsko svobodo, prosti trg, delovna razmerja in tudi v osebno svobodo posameznika.

Jože Biščak

The post EU zarila nov nož v hrbet ekonomski svobodi first appeared on Nova24TV.

Brez kategorije

Francija se pripravlja na nemire diaspor na SP 2026 – Ali se bo slovenska policija pripravila na BiH in Hrvaško?

Čeprav Francija ni gostiteljica svetovnega nogometnega prvenstva, se francoske oblasti pripravljajo na morebitne nemire. Francoske oblasti so v sodelovanju z medijem L’Équipe pred začetkom Svetovnega prvenstva v nogometu 2026 pripravile seznam “občutljivih” tekem, pri katerih pričakujejo povečano tveganje za nasilje in nemire. Gre za tekme reprezentanc, katerih navijači – predvsem diaspor v Franciji – najpogosteje povzročajo težave.

Med najbolj rizične države uvrščajo Alžirijo, Maroko, Tunizijo, Senegal, Turčijo in Francijo samo. Kot glavni razlog oblasti navajajo prav mobilizacijo teh diaspor. Gre za tiho priznanje, da obstaja jasna povezava med določenimi imigrantskimi skupnostmi in uličnim nasiljem po nogometnih tekmah.

Preberite tudi: [Video] V obračunu pod Šmarno goro ranjen znani slovenski MMA-borec

Športni dnevnik L’Équipe poroča, da bodo rezultati tekem določenih držav še posebej pozorno spremljani prav zaradi “mobilizacije diaspor”. Poslanec Julien Odoul iz Nacionalnega zborovanja (RN) za Yonne, ki ga je intervjuval Boulevard Voltaire, glede tega ni imel nobenih pomislekov. Po njegovem mnenju je zdaj dokončno potrjeno tisto, kar je bilo dolgo časa tabu: obstaja jasna povezava med negotovostjo v državi, množičnim priseljevanjem in opustošenjem, ki ga redno vidijo po nogometnih tekmah in drugih športnih dogodkih.

Kot konkreten primer navaja nasilje po zmagi PSG v Ligi prvakov. Videoposnetki uničenja v Parizu po tekmi po njegovem mnenju ne puščajo prostora za dvom: “Prevelika je zastopanost Francozov severnoafriškega ali podsaharskoafriškega porekla.” Med izgredniki so bile izrazito vidne alžirske, maroške in celo palestinske zastave. Odoul poudarja, da tekme z alžirsko reprezentanco skoraj vedno spodbujajo vandalizem, izbruhe nasilja in odkrito sovraštvo do Francije. Kaj je s tem mislil, prikazujejo spodnji videoposnetki, objavljeni na X.

Na vprašanje, kaj storiti za preprečitev takšnih ekscesov, Odoul poziva k odločni spremembi pristopa. Zahteva dosledno uveljavljanje načela “kdor povzroča izgred, naj plača”. Dokler ne bo strogih sankcij in zapornih kazni za uničevalce, se bo po njegovem mnenju nadaljeval sedanji sistem nemoči, ohlapnosti in prazne retorike, ki je značilen za macronizem že desetletje. Dokler izgredniki ne bodo kaznovani, bodo Francozi še naprej plačevali visoke zneske za popravilo škode. Na seznamu je tudi Iran in sicer zaradi geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu, ki bi lahko prenesle napetosti tudi na francoska tla.

Se bo pripravila tudi slovenska policija?
Slovenija sicer ni neposredno vpletena kot gostiteljica, a na prvenstvu sodelujeta Hrvaška in Bosna in Hercegovina (BiH). Glede na število prebivalcev in delavcev iz teh držav (predvsem iz BiH) v Sloveniji bi bilo morda smiselno in pričakovano, da se tudi slovenska policija intenzivneje pripravlja na morebitna varnostna tveganja – podobno kot v Franciji.

Bo policija pripravljena? (foto: Bobo)

Po uradnih podatkih Statističnega urada RS (SURS) in poročilih medijev živi v Sloveniji pomemben delež državljanov BiH in drugih držav nekdanje Jugoslavije. V letu 2023 je bilo v Sloveniji dobrih 87.000 državljanov Bosne in Hercegovine, kar jih uvršča daleč na prvo mesto med tujci. Sledijo državljani Kosova (okoli 27.000) in Srbije (okoli 17.500). Največ priseljenih tujcev prihaja prav iz BiH (v letu 2024 je bil selitveni prirast iz BiH zelo izrazit, okoli 3.900 oseb neto). Velika večina teh ljudi je delovno aktivna, predvsem v gradbeništvu, industriji in storitvah.

Ti podatki kažejo, da bi morebitni uspehi ali porazi reprezentanc BiH in Hrvaške lahko vplivali na razpoloženje v slovenskih mestih z večjo koncentracijo teh prebivalcev (Ljubljana, Maribor, Jesenice, obalna regija ipd.). Z vprašanji smo se obrnili tudi na policijo, ki bo “svoje aktivnosti in ukrepe prilagajala sprotnim varnostnim ocenam in razporedu nogometnih tekem”.

Dodali so: “Pričakujemo, da bodo številni prebivalci Slovenije ter tuji državljani, ki pri nas prebivajo ali se začasno zadržujejo, spremljali tekme svetovnega prvenstva doma, v gostinskih lokalih ali na morebitnih organiziranih javnih ogledih tekem. Zaradi časovne razlike bodo prenosi tekem potekali predvsem v večernem in nočnem času, zato lahko ob posameznih tekmah in morebitnem proslavljanju športnih uspehov pride do kršitev javnega reda in miru, predvsem zaradi povzročanja hrupa, kršitev cestnoprometnih predpisov ali drugih nedovoljenih ravnanj.

Policija bo spremljala varnostne razmere ter svoje aktivnosti prilagajala ugotovljenim okoliščinam ter ob ugotovljenih kršitvah javnega reda ali drugih kaznivih ravnanj zoper storilce teh dejanj tudi ukrepala. Ob tem vse navijače še pozivamo, da športne dogodke spremljajo odgovorno, spoštujejo javni red in mir ter s svojim ravnanjem prispevajo k varnemu in prijetnemu vzdušju za vse.”

A.H.

 

The post Francija se pripravlja na nemire diaspor na SP 2026 – Ali se bo slovenska policija pripravila na BiH in Hrvaško? first appeared on Nova24TV.

Brez kategorije

[Video] Smrtonosni potres prizadel južne Filipine

V ponedeljek zjutraj je južne Filipine stresel močan potres z magnitudo 7,8, ki je po podatkih ameriškega geološkega urada (USGS) povzročil obsežno škodo, paniko med prebivalstvom in več smrtnih žrtev. Potres je prizadel območje Mindanaa in sprožil evakuacije ter opozorila pred cunamijem v več državah Tihega oceana.

Po navedbah USGS je potres nastopil ob 7.37 po lokalnem času na globini približno 35 kilometrov. Filipinski inštitut za vulkanologijo in seizmologijo (Phivolcs) je sporočil, da je bilo žarišče potresa ob obali mesta General Santos v provinci Sarangani na skrajnem jugu Mindanaa.

Preberite tudi: Kitajska bo šla v vojno

Urad za civilno zaščito je potrdil več smrtnih žrtev, medtem ko reševalne ekipe na terenu še vedno preverjajo obseg škode in dodatna poročila o poškodovanih. V mestu General Santos, ki šteje približno 720.000 prebivalcev, so lokalne oblasti poročale o porušenih trgovinah in poškodovanih stavbah.

Potres je območje prizadel v jutranjih urah, ravno na dan začetka novega šolskega leta v javnih šolah, kar je dodatno povečalo kaos in paniko. Na družbenih omrežjih so se pojavili posnetki prestrašenih šolarjev, ki so med tresenjem tal bežali na odprta območja, medtem ko so se v nekaterih šolskih objektih porušili deli streh. V provincah Davao Occidental in Davao del Sur so poročali o poškodovanih šolskih objektih, vendar brez potrjenih poškodb učencev.

Filipinski predsednik Ferdinand Marcos Jr. je po potresu odredil takojšnje ukrepanje vseh pristojnih vladnih agencij, vključno z evakuacijo prebivalcev in začetkom reševalnih operacij. V svojem nagovoru je prebivalce prizadetih območij pozval, naj upoštevajo opozorila pred cunamijem in se nemudoma umaknejo na višje ležeča območja. “Vaše življenje je pomembnejše od vsega, kar bi lahko pustili za seboj,” je poudaril.

Po besedah lokalnih oblasti so se v nekaterih primerih že pojavile posledice močnega tresenja, med drugim razpoke na stavbah policije v mestu Alabel, kjer je potres prekinil tudi slovesnost dviga zastave. Več ljudi je zaradi šoka omedlelo, čeprav uradnih podatkov o žrtvah v tem kraju sprva ni bilo.

Potres je sprožil tudi opozorila pred cunamijem na Filipinih ter v Indoneziji in Japonskem. Pacifiški center za opozarjanje pred cunamiji je po približno petih urah sporočil, da je nevarnost večinoma minila, a je prebivalce vseeno pozval k previdnosti, saj lahko v naslednjih urah še prihaja do nihanj morske gladine.

Območje Filipinov leži na t. i. pacifiškem “ognjenem obroču”, seizmično zelo aktivnem območju, kjer so potresi in vulkanski izbruhi pogosti. Po podatkih ameriške meteorološke službe za Havaji nevarnosti cunamija na tem območju niso zaznali.

Sara Kovač

The post [Video] Smrtonosni potres prizadel južne Filipine first appeared on Nova24TV.

Brez kategorije

Poslanka tarča primitivnega napada nedavno upokojenega novinarja RTV

Na družabnem omrežju Facebook se je pojavil žaljiv in primitiven zapis zoper vodjo poslanske skupine Resni.ca Katjo Kokot. Slednji še posebej bode v oči, ker ga ni spisal neki anonimnež, kot je to mnogokrat v navadi, ampak kar nekdanji novinar javne RTV Slovenija, ki so mu po upokojitvi očitno povsem popustile kakršnekoli zavore.

Matej Šurc, novinar Radia Slovenija, ki se je pred kratkim upokojil, je spisal naslednje: “Katja Kokot s primitivnimi izpadi kaže, da je politični iztrebek, ki se je povzpel na pručko, zdaj pa ne ve, kako bi smrdel.”

Preberite tudi: Muki tudi ovaden

Ker je že iz zraka jasno, da ne gre za kritiko, ampak za čisto žalitev, ne čudi, da je zapis požel toliko kritičnih komentarjev v smislu: “Nekaterim se je v njihovi zlobi in primitivizmu že povsem odpeljalo. Dno”; “Sramota od objave in to je bil kao novinar tovariš Šurc. O njem vemo marsikaj, ampak osebne zadeve ne sodijo na družabna omrežja!!”. Seveda ima v demokratični državi vsak posameznik pravico do lastnega mnenja in ne moremo tudi pričakovati, da bo vsakomur vsakdo všeč, a vendarle obstaja neka meja okusa, ki se je ne bi smelo prestopiti. Nasprotovanje se namreč da vedno izraziti na kultiviran in argumentiran način, ne pa na primitiven, kot si je to dovolil Šurc.

Vir: Družabna omrežja

Ko nekdanji dolgoletni novinar javne televizije javno uporabi primitiven besednjak proti političarki, ki mu ni povšeči, se marsikomu upravičeno porodi vprašanje, koliko te ideološke pristranskosti je bilo prisotne tudi v času njegovega delovanja na javni RTVS? Na javni RTVS sicer vseskozi vztrajajo pri tem, da delujejo strokovno in nepristransko, a neuravnoteženo poročanje ob marsikateri priložnosti, seveda v prid levemu političnemu polu, te navedbe seveda postavlja na glavo.

V luči številnih kritik, ki se pojavljajo tekom zadnjih let, zlasti potem, ko je bil medij “depolitiziran” s strani prejšnje Golobove vlade, ne čudi, da je vse več pozivov, da naj se ukine plačevanje obveznega RTV prispevka. Da bi ga bilo potrebno ukiniti, meni tudi nekdanji gospodarski minister dr. Matej Lahovnik, ki se je na omrežju X odzval na Šurcev izpad. Zapisal je: “Noro, plačujemo obvezni RTV prispevek, da primitivni “novinar” zmerja poslanko, ki ne dela po navodilu globoke države, ampak ker poslanka ni iz Svobode je to za medije povsem dopustno. Ukinit obvezni RTV prispevek in naj ga plačujejo tisti, ki jim je to všeč.” Pred in pa po volitvah so tudi nekateri politiki izrazili nestrinjanje s plačevanjem obveznega RTV prispevka. Iz koalicijske pogodbe četrte Janševe vlade sicer izhaja, da se obeta noveliranje zakona o RTV in prenova zakona o medijih.

Slika je simbolična (Foto: BOBO)

Kokotova vse pogosteje tarča nestrpnežev

Nivo javne razprave pa sicer največ pove o avtorju le-te, in v tem konkretnem primeru seveda ni nič drugače. Poslanka Katja Kokot je, odkar je postalo jasno, da stranka Resni.ca ne bo pripomogla k formiranju vnovične Golobove vlade, postala tarča najrazličnejših žaljivih napadov. Na začetku maja je denimo prejela pismo neznanca, ki jo je žalil in ji sporočil, da jo bodo nadzorovali, ne da bi pojasnil, na kakšen način. Kokotova napade razgalja, da se javnost lahko seznani s kulturnim nivojem leve politične opcije. “Če nisi tiho, ti grozijo. Če nisi tiho, te diskreditirajo,” je tedaj ob javni objavi pisma na družbenih omrežjih kritično zapisala Kokotova in dodala, da so ji celo na dom poslali “čudaka z izbuljenimi očmi, kolesarsko majico in čudnim naglasom”. Ob tem pa se je vprašala v kakšni državi živimo.

A. H.

The post Poslanka tarča primitivnega napada nedavno upokojenega novinarja RTV first appeared on Nova24TV.