Po neuradnih informacijah Večera je družba Lidl Slovenija začela postopek reorganizacije dela v upravnih službah. Naloge uprave v Ljubljani, se bodo preselile v Zagreb, kjer je skupina centralizirala posamezne poslovne procese za več držav regije. Eden od razlogov naj bi bilo tudi zniževanje stroškov poslovanja. Nekaterim delavcem naj bi na individualnih razgovorih ponudili sporazumno prekinitev delovnega razmerja, kjer bi jim bila izplačana odpravnine v višini nekajmesečnih prihodkov – v tem času bi ostali doma, nato pa jim bi delovno razmerje prenehalo.

Lidl poročanja ni ne zanikal ne potrdil, čeprav je iz odgovorov slutiti, da bo do odpuščanj res prišlo: “Kot smo že poročali, imata Lidl Slovenija in Lidl Hrvaška od marca 2025 isto upravo kot tudi del administracije, ki opravlja delo za obe državi. Na ta način bolje izkoriščamo sinergije in krepimo sodelovanje med državama ter ustvarjamo eno ekipo, da bi ostali dolgoročno uspešni,” so odgovorili Večeru.

Lidl ni edini, gre za jasen trend

Premik Lidlovih upravnih funkcij v Zagreb ni osamljen primer, temveč se umešča v širši trend centralizacije poslovanja v regiji, pri čemer Slovenija postaja velika poraženka. Velike korporacije vse pogosteje združujejo upravljanje več držav pod eno regionalno upravo, običajno tam, kjer ocenjujejo, da imajo boljše pogoje, nižje stroške ali ugodnejše davčno in administrativno okolje. Slovensko poslovno in davčno okolje pa se je v času Golobove vlade močno poslabšalo. Kako zelo, priča pogrom podjetnikov nad Jocem Pečečnikom, ki je vlado preračunljivo pohvalil.

Za Slovenijo to pomeni, da čeprav podjetja formalno ostajajo prisotna, se del strateškega vpliva postopno seli drugam. S tem se zmanjšuje tudi pomen slovenskih podružnic znotraj mednarodnih korporacij, saj se bodo na koncu vse strateške odločitve sprejemale drugje.

V zadnjih treh letih se je zvrstilo več pomembnih primerov, ko so podjetja Slovenijo zapustila ali pa so občutno zmanjšala obseg svojega poslovanja. Poljski spletni trgovinski velikan Allegro je napovedal prodajo svojih poslov v Sloveniji in na Hrvaškem nemškemu skladu Mutares, s čimer se dejansko umika iz regije v obstoječi obliki.

Nemški avtomobilski dobavitelj Mahle je del proizvodnje iz Šempetra preselil v Bosno in Hercegovino ter druge države, kar je pomenilo zmanjšanje števila delovnih mest v Sloveniji.

Ameriško tekstilno podjetje A&E Europe, ki je del skupine Elevate Textiles, je postopno zaprlo proizvodnjo v Mariboru.

Ob tem je opaziti tudi premike sedežev in odločanja pri tehnoloških in svetovalnih gigantih. Podjetja, kot so Microsoft, SAP, PwC, Oracle in Cisco, so v zadnjih letih del regionalnih funkcij preselila na Hrvaško ali v Srbijo, pri čemer slovenske enote ostajajo, a z manjšimi pristojnostmi in vplivom.

Kaj to pomeni za slovensko gospodarstvo

Čeprav večina teh podjetij blagovnih znamk iz Slovenije še ni povsem umaknila, se skupni učinek kaže v zmanjševanju števila kakovostnih delovnih mest v upravah, razvoju in odločanju. Slovenija tako vse pogosteje postaja predvsem trg in izvajalska lokacija, manj pa prostor, kjer se sprejemajo strateške odločitve. Uspešnost države se namreč ne meri s tem, koliko ima proizvodnih obratov, ampak koliko delovnih mest z višjo dodano vrednostjo lahko ustvari. Razvite družbe se od razvijajočih razlikujejo po tem, da imajo v svojih državah regionalne sedeže, od koder se oblikuje strategija.

V primeru Lidla in drugih trgovcev je to pomembno tudi z vidika preboja slovenskih dobaviteljev hrane, saj bodo imeli v širšem regionalnem centru manj vzvodov na dobavne verige, kot so jih imeli doslej.

Multiplikator učinkov bo večplasten in se bo v tem primeru odražal ne le v gospodarstvu, ampak tudi v kmetijstvu in predelavi hrane, kjer se slovenski kmetje že ves mandat te vlade šibijo pod vedno novimi okoljskimi predpisi (poleg drakonskih davkov), s katerimi jih napada Golobova vlada.

Pri tem je pomembno poudariti, da ne gre za nekakšne tržne mehanizme, s katerimi slovenska politika nima nič. Podjetja se vse pogosteje odločajo za selitev v tujino zaradi davčne nekonkurečnosti. Gospodarstveniki že dolgo pravijo, da je brez korenite davčne reforme težko ohraniti konkurenčnost domačega okolja.

I. K.