Avtor tega prispevka je Nova24TV.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije svoje članstvo vabi na posvet, na katerem bodo predstavljeni razlogi za nasprotovanje Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije in za izvedbo referenduma. Pri tem pa v oči bode določilo, da se lahko udeležba na posvetu šteje v sindikalne ure. To odpira vprašanje, ali se lahko čas, namenjen referendumski politični aktivnosti, opravičuje kot sindikalna dejavnost – in s tem predstavlja tudi strošek delodajalca oziroma javnih sredstev.
Generalni sekretar ZSSS Boštjan Medik je 4. septembra sindikalne zaupnice, zaupnike ter članice in člane sindikata povabil na posvet z naslovom Referendum zoper Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) – zakaj referendum.
Posvet bo v ponedeljek, 14. septembra, ob 14. uri v prostorih Mariboxa v Mariboru. Kot pojasnjuje ZSSS, želijo na srečanju predstaviti razloge, zaradi katerih sindikati nasprotujejo zakonu, ter pojasniti, zakaj so se odločili za referendum. Posebej zanimiv je del dopisa, kjer ZSSS članom sporoča: “Udeležba na posvetu se šteje v sindikalne ure v kolikor je tako določeno z veljavnimi kolektivnimi pogodbami in akti.”
Prav ta stavek odpira vprašanje financiranja takšne aktivnosti. Če se zaposleni posveta udeleži v okviru sindikalnih ur, čas njegove odsotnosti z običajnega dela namreč ni nujno njegov zasebni čas. V javnem sektorju bi tako čas udeležbe predstavljal strošek javnih sredstev, v zasebnem pa strošek delodajalcev.
Gre za prepičevanje o stališču sindikatov do konkretnega zakona
Ob tem pa namen srečanja po lastnem opisu ZSSS ni zgolj splošno izobraževanje o sindikalnem delu. Na posvetu bodo članom predstavljeni “ključni razlogi, zaradi katerih sindikati nasprotujemo sprejemu zakona”, pa tudi razlogi, zaradi katerih menijo, da je pomembno, da se o njem odločajo volivci na referendumu. Gre torej za aktivnost, ki je neposredno povezana z referendumom in s prepričevanjem javnosti o stališču sindikatov do konkretnega zakona.
Kdo plača čas, namenjen referendumskemu angažmaju?
Vprašanje zato ni zgolj, ali sindikati lahko organizirajo takšne posvete, seveda jih lahko. Bolj zanimivo je vprašanje, kdo nosi strošek časa zaposlenih, če je ta aktivnost priznana kot sindikalna ura. Če zaposleni zaradi udeležbe na referendumskem posvetu del delovnega časa nameni tej aktivnosti, se postavlja vprašanje, ali je primerno, da je takšen čas krit iz pravic, namenjenih sindikalnemu delu, oziroma da posledično strošek nosi njegov delodajalec.
Še posebej občutljivo je vprašanje v javnem sektorju. Tam delodajalec sredstva za plače zagotavlja iz javnih virov, zato bi lahko čas zaposlenega, namenjen tovrstnemu referendumskemu angažmaju, posredno predstavljal strošek davkoplačevalcev. V zasebnem sektorju pa bi breme nosil delodajalec, ki zaposlenemu za čas sindikalne aktivnosti zagotavlja pravico do odsotnosti oziroma plačila, če je to določeno s kolektivno pogodbo ali drugimi akti.
Sindikalno delo ali politična aktivnost?
Ključno vprašanje je zato, kje je meja med legitimnim sindikalnim delovanjem in politično oziroma referendumsko kampanjo. Sindikati imajo pravico izražati svoja stališča in organizirati aktivnosti, povezane z interesi zaposlenih. Toda ko gre za konkreten referendum in organiziranje dogodka, katerega namen je članom predstaviti argumente za nasprotovanje zakonu, je vprašanje uporabe sindikalnih ur še posebej relevantno.
Sara Kovač
The post Škandal: politični boj proti višjim plačam delavcev sindikati ne plačujejo iz svojih žepov first appeared on Nova24TV.
Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Škandal: politični boj proti višjim plačam delavcev sindikati ne plačujejo iz svojih žepov z dne, 2026-09-07 12:51:18, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/skandal-sindikalni-boj-proti-visjim-placam-delavcev-placujejo-delodajalci/
