Nova24TV

Stare fotografije razkrivajo: ekstremno nizki vodostaji niso novost

Avtor tega prispevka je Nova24TV.

Na družbenih omrežjih kroži stara črno-bela fotografija, ki prikazuje izjemno nizek vodostaj evropskega veletoka Rena konec leta 1955. Rečno dno je skoraj suho, kamni in peščine so na široko razkriti, merilni steber pa kaže, kako globoko je voda upadla. Dejstvo, ki ga je izpostavil nekdo ob fotografiji, je, da so podobni ekstremi – tudi leta 1947 – potekali brez kakršnekoli “klimatske histerije”.

Fotografija na prikazuje steber z oznakami od 8 do 13, okoli katerega skoraj ni vode. Prizor je skoraj identičen tistim iz najhujših suš prejšnjega stoletja. Leta 1947 je Ren doživel enega najnižjih vodostajev v 20. stoletju; pretoki na ključnih merilnih postajah so bili rekordno nizki, plovba je bila tedne otežena. Tudi konec leta 1955 so zabeležili izrazito nizke vrednosti – ohranila se je dokumentarna fotografija iz okolice Oberwesla, kjer je pegel Kaub pokazal približno 0,70 metra.

Preberite tudi: Ebola v Kongu postaja najhitreje šireči se izbruh v zgodovini

Objavo je na omrežju X objavil eden od uporabnikov, ki je v komentarju izrecno zapisal, da takrat ni bilo “klimatske panike”, danes pa naj bi šlo za interese, ne za znanost.

Sicer pa je takih primerov več – recimo leto 1921. Po analizah Mednarodne komisije za zaščito Rena (ICPR) gre za enega najdaljših in najhujših obdobij nizkih voda v celotnem 20. stoletju. Trajanja pod kritičnimi pragovi so dosegala 80 do 138 dni – bistveno dlje kot pri večini sodobnih dogodkov. Pretoki so bili rekordno nizki na ključnih postajah od Švice do Nizozemske, prizadeta pa je bila večina porečja in širša Srednja Evropa. Plovba je bila dolgo otežena, težave so bile tudi z oskrbo z vodo.

Še starejši in izjemno dobro dokumentiran primer je 1857–1858. Vodostaji so padli med najnižje zabeležene v 19. stoletju; na nekaterih merilnih mestih so bili nižji kot pri večini poznejših ekstremov. Obstajajo podrobni zapisi in celo inventarji nizkih vodostajev Rena od rimskih časov naprej, ki 1858 izpostavljajo kot izjemno leto. Na Laufensteinu pri Laufenburgu so vklesane oznake ekstremno nizkih voda iz let 1541, 1692, 1750, 1764, 1797, 1823, 1848, 1858, 1891 in 1893. Zimske suše so bile v času Male ledene dobe pogostejše in izrazitejše kot v 20. stoletju.

Po poročilih ICPR so bila ekstremna nizka voda v prvi polovici 20. stoletja pogosto izrazitejša in daljša od tistih v zadnjih desetletjih. Vzroki so bili dolgotrajne suše, manjša regulacija z zajezitvami in drugačen padavinski režim. Podobno se je s presahnitvijo Rena zgodilo tudi leta 1949, ko je Ren skoraj presahnil. Uporabnik na X je objavil videoposnetek in ob njem zapisal: “Globalno segrevanje je tako hudo, da je reka Ren, druga najdaljša reka v srednji in zahodni Evropi, ključna mednarodna ladijska pot in vir pitne vode za približno 20 milijonov ljudi, zdaj presahnila. Pa vendar ljudje zanikajo podnebne spremembe. Oh, počakajte, to je bilo pred 77 leti!!”

V zadnjih letih (2003, 2018, 2022 in tudi 2026) so se huda nizka voda znova pojavljala, tokrat predvsem poleti in jeseni. Znanstveniki opozarjajo, da se hidrološki režim spreminja: manjši prispevek snega in ledenikov, višje temperature ter večje izhlapevanje povečujejo tveganje za poletne suše. Hkrati pa same analize pretokov kažejo, da se ekstremi v smislu trajanja in skrajnosti niso zaostrili – nasprotno, v prvi polovici 20. stoletja so bili pogosto hujši.

Ko je padec gladine vode ustavil ladijski promet in Nemčijo stal 0,4 % BDP

Praktične posledice pa so predvsem gospodarske – Leta 2018 je Kaubov merilnik padel na 25 cm, barke so lahko naložile le 20–30 % tovora, kemična industrija (BASF in drugi) je morala zmanjšati proizvodnjo, cene goriva so poskočile, Nemška banka pa je ocenila, da je motnja v plovbi zmanjšala rast nemškega BDP za okoli 0,2 odstotne točke v enem četrtletju. Podobno se je zgodilo leta 2022. Prav ta občutljivost sodobnega gospodarstva – večja plovila, odvisnost industrije od neprekinjenega rečnega prometa – pojasnjuje, zakaj se isti naravni ekstrem danes toliko bolj medijsko in politično izpostavlja kot v prejšnjem stoletju.

Kritiki uradnih razlag poudarjajo, da ekstremi niso novost in da je današnja medijska ter politična pozornost pogosto pretirana. Dokumentirani primeri iz preteklosti so predvsem naše orodje v širšem spopadu o tem, kako danes interpretiramo naravne pojave – kot ponavljanje starih ciklov ali kot nov vzorec, ki ga krepi človeški vpliv na podnebje. Ekstremi niso novost, a današnja pozornost izhaja predvsem iz ekonomskih interesov in ranljivosti sodobnih poslovnih modelov.

T. B.

The post Stare fotografije razkrivajo: ekstremno nizki vodostaji niso novost first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Stare fotografije razkrivajo: ekstremno nizki vodostaji niso novost z dne, 2026-08-07 11:30:20, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/stare-fotografije-razkrivajo-ekstremno-nizki-vodostaji-niso-novost/