Avtor tega prispevka je Nova24TV.

Državni proračun je v prvih šestih mesecih letos ustvaril 1,2 milijarde evrov primanjkljaja, kar je približno polovico več kot v enakem obdobju lani.

Primanjkljaj že presega polovico celotnega letnega načrta, za katerega je bilo predvideno, da bo znašal 2,1 milijarde evrov minusa. Fiskalni svet ob tem opozarja, da obstaja tveganje, da bo končni primanjkljaj še višji.

Po oceni Fiskalnega sveta so razlogi predvsem v nadaljnji hitri rasti javne porabe, ki ostaja občutno višja od rasti prihodkov. Čeprav se državni prihodki povečujejo, odhodki rastejo hitreje, kar povečuje pritisk na javne finance.

V prvem polletju je država zbrala 7,74 milijarde evrov prihodkov, kar je 8,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. K rasti so pomembno prispevali predvsem prihodki od davka na dodano vrednost (DDV), ki so se povečali za 11,6 odstotka in dosegli 2,93 milijarde evrov. Višji so bili tudi prihodki davka od dohodkov pravnih oseb, ki so se zaradi poračunov povečali za 22,9 odstotka na skoraj 1,06 milijarde evrov. Po drugi strani so bili državni izdatki v prvih šestih mesecih višji za kar 12,3 odstotka in so dosegli 8,94 milijarde evrov. Fiskalni svet ugotavlja, da je rast odhodkov široko razpršena in ni posledica posameznih ukrepov.

Največji pritisk na odhodkovno stran predstavljajo stroški dela v javnem sektorju. Ti so v prvi polovici leta znašali več kot 2,65 milijarde evrov, kar je 11 odstotkov več kot leto prej. Rast je posledica delne uskladitve plač z inflacijo, višjega regresa za javne uslužbence ter izvajanja reforme plačnega sistema v javnem sektorju. Fiskalni svet opozarja, da se bo rast stroškov dela še povečala po julijskem izplačilu novega obroka plačne reforme.

Po mnenju Fiskalnega sveta so bili stroški dela pri pripravi letošnjega proračuna podcenjeni. Načrtovano je bilo, da bodo ti na letni ravni zrasli le za 3,1 odstotka, dejanska rast v prvem polletju pa je že presegla deset odstotkov.

povečanje proračunskega primanjkljaja  je povzročila tudi politika povečane javne porabe prejšnje vlade Roberta Goloba, zlasti rast stroškov dela v javnem sektorju, širitev socialnih transferjev in dodatnega financiranja zdravstva. V mandatu po letu 2022 so bili sprejeti ukrepi, ki povečujejo javne izdatke, med njimi reforma plačnega sistema v javnem sektorju, dodatna sredstva za zdravstveno blagajno ter različni ukrepi za blaženje posledic energetske krize.

A.S.

The post To je zapuščina “vlade v senci”: Proračunski primanjkljaj ob polletju pri 1,2 milijarde evrov first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom To je zapuščina “vlade v senci”: Proračunski primanjkljaj ob polletju pri 1,2 milijarde evrov z dne, 2026-07-07 16:45:18, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/to-je-zapuscina-vlade-v-senci-proracunski-primanjkljaj-ob-polletju-pri-12-milijarde-evrov/