Donald Trump je včeraj napovedal podaljšanje premirja z Iranom, da bi Teheranu dal več časa za pogajanja, hkrati pa ohranil blokado iranskih pristanišč. V objavi na platformi Truth Social je zapisal, da se je odločil “podaljšati premirje”, dokler “Iran ne predstavi predloga za konec konflikta”, in da je ameriškim oboroženim silam ukazal, naj ohranijo blokado. Pri tem je poudaril, da je ukrepal na zahtevo Pakistana, da se napadi odložijo, dokler iranski voditelji in predstavniki ne pripravijo enotnega predloga za končanje konflikta.

Svetovalec glavnega iranskega pogajalca Mohammada Bagherja Ghalibafa, Mahdi Mohammadi, medtem po navedbah Indexa vztraja pri prepričanju, da Trumpovo podaljšanje premirja predstavlja taktiko za nakup časa za presenetljiv napad. Na omrežju X pa je izpostavil prerpičanje, da se nadaljnja ameriška blokada iranskih pristanišč “ne razlikuje od bombardiranja in se mora nanjo odzvati z vojaškim odgovorom”.

Scott Bessent, ameriški finančni minister, je potrdil Trumpovo izjavo, da ameriška blokada iranskih pristanišč ostaja v veljavi. Prek družbenih omrežij pa je dal vedeti, da je “vprašanje dni”, kdaj bodo skladišča na otoku Kharg, prek katerega poteka več kot 90 odstotkov izvoza iranske nafte, napolnjena, čemur bo sledilo “zaprtje” krhkih iranskih naftnih vrtin. Minister se je zavezal k izvajanju ekonomskega pritiska na Iran.

Navkljub premirju Teheran grozi ZDA in Izraelu

V primeru nadaljevanja “agresije” je Iran ponovno zagrozil z napadom na ameriške in izraelske cilje. Sporočilo je bilo posredovano prek vojaškega tiskovnega predstavnika Ebrahima Zolfagarija. Izjava je bila prebrana na državni televiziji v času, ko je Trump napovedal podaljšanje premirja, ki naj bi se izteklo to sredo, da bi omogočil nadaljevanje mirovnih pogovorov.

“V primeru agresije in kakršnega koli ukrepanja proti islamskemu Iranu bodo oborožene sile Islamske republike Iran takoj in ostro napadle vnaprej določene cilje ter agresorski Ameriki in sionističnemu režimu, ki ubija otroke, dale novo, še ostrejšo lekcijo”, je bilo sporočeno. Vendar pa je nadaljevanje pogajanj negotovo. Ameriški podpredsednik JD Vance naj bi včeraj odpotoval v Pakistan, vendar je bilo potovanje odpovedano, ker, kot so navedli gostitelji, Teheran ni potrdil njegovega prihoda.

Iran naj bi se soočal s finančnim zlomom

Trump je na platformi Truth Social objavil vrsto sporočil, v katerih vztraja, da se Iran v luči ameriške pomorske blokade sooča s finančnim zlomom. Po Trumpovih besedah si Teheran obupno želi odpreti Hormuško ožino, saj zaradi blokade izgublja 500 milijonov dolarjev na dan. “Iran finančno propada! Želijo si takojšnje odprtje Hormuške ožine – lačni so denarja! Izgubljajo 500 milijonov dolarjev na dan. Vojska in policija se pritožujeta, da nista plačani. SOS!!!,” je zapisal Trump. Ameriški predsednik je tudi razkril, da so se pred štirimi dnevi nanj obrnili mediatorji, ki so trdili, da želi Iran takojšnje odprtje ožine. “Če pa bomo storili to, ne bo nikoli dogovora z Iranom, razen če bomo razstrelili preostanek njihove države, vključno z njihovimi voditelji!” je ob tem pristavil Trump.

Trumpova administracija je ustavila dobavo ameriških dolarjev Iraku in zamrznila programe varnostnega sodelovanja z iraško vojsko z namenom, da bi pritisnila na Bagdad, da razpusti močne oborožene skupine v državi, ki jih podpira Iran, poroča The Wall Street Journal. Kot razlog se navaja zaskrbljenost ZDA glede vpliva in dejavnosti oboroženih skupin, pri čemer se medij sklicuje na izjave ameriških in iraških uradnikov. Iz ameriškega ministrstva za finance in Trumpove administracije zaenkrat še niso komentirali teh navedb.

Iran se je pred iztekom prvotnega premirja zavil v tišino

Pred ključno odločitvijo o nadaljnjih korakih do Irana se je Trump včeraj v Beli hiši sestal s svojo ekipo za nacionalno varnost. Medtem ko se je iztekal rok za iztek premirja, je podpredsednik J. D. Vance čakal na vzlet letala Air Force Two proti Pakistanu, da bi se odpravil na nov krog pogovorov. Vendar se je administracija po navedbah CNN soočila s težavo – skoraj popolno tišino iranske strani.

ZDA so v zadnjih dneh Iranu poslale seznam splošnih točk sporazuma, o katerih so želele doseči soglasje pred naslednjim krogom pogajanj. Toda ko so dnevi minevali brez odgovora, so se pojavili dvomi o tem, koliko bi lahko Vance in drugi dosegli v Pakistanu, so povedali trije uradniki, seznanjeni z razmerami. Ameriški uradniki so pozvali glavnega pakistanskega pogajalca, feldmaršala Asima Munirja, naj pred vzletom ameriškega podpredsednika doseže kakršen koli odziv, a se nekaj ur pozneje do premika ni prišlo. Bela hiša meni, da se glavni razlog za molk skriva v razkolu znotraj iranskega vodstva. Gre za oceno, ki deloma temelji na poročilih pakistanskih pooblaščencev.

Ameriška administracija meni, da Iranci nimajo soglasja o tem, kje stojijo ali koliko pooblastil naj dajo pogajalcem glede bogatenja urana in obstoječih zalog, kar sicer predstavlja glavno sporno točko v mirovnih pogajanjih. Po njihovem mnenju razmere še dodatno zapleta vprašanje, ali novi vrhovni voditelj Modžtaba Hamenej daje svojim podrejenim jasna navodila ali pa so prisiljeni ugibati, kakšne so njegove želje.

Kljub tem oviram je eden od uradnikov dejal, da še vedno obstaja možnost, da se bodo ameriški in iranski pogajalci kmalu srečali, čeprav ni gotovo, ali in kdaj se bo to zgodilo. Namesto da bi Trump nadaljeval z vojaškimi napadi, se je tik pred iztekom premirja odločil podaljšati dvotedensko premirje z Iranom, tokrat brez določitve končnega datuma. Trump, ki je v objavi na omrežju Truth Social iranske uradnike označil za “resno razdeljene”, si še vedno prizadeva za iskanje diplomatske rešitve in ostaja previden z namenom, da ne pride do oživitve nepriljubljenega konflikta, za katerega Trump pravi, da so ga ZDA že dobile.

Številne ključne točke ostajajo nerešene

Trumpovi svetovalci so predsednika opozorili, da bi lahko popuščanje pritiska Iranu omogočilo, da zavleče pogajanja, da bi si pridobil čas in odstranil nekatere svoje raketne sisteme. Pogajalci so upali, da bodo ta teden dosegli vsaj okvirni sporazum, ki bi vodil do podrobnejših pogovorov v prihodnjih tednih. Številne ključne točke – vključno z iransko prihodnjo sposobnostjo bogatenja urana, usodo njegovih zalog visoko obogatenega urana in odpravo sankcij – ostajajo nerešene.

Iran podal pogoj za nadaljevanje pogovorov

Iran je postavil pogoj za nadaljevanje pogovorov. Iranski veleposlanik pri Združenih narodih Amir-Saeid Iravani je namreč sporočil, da bo Teheran pripravljen na pogovore takoj, ko bodo Združene države Amerike odpravile blokado. “Takoj ko bo blokada odpravljena, se bo odvil naslednji krog pogovorov v Islamabadu,” je navedel Iravani in dodal, da je Iran pripravljen na vsak scenarij. “Nismo začeli vojaške agresije. Če iščejo politično rešitev, smo pripravljeni. Če iščejo vojno, je na to pripravljen tudi Iran,” je zaključil iranski veleposlanik.

Naraščajo napetosti

Vse manj je možnosti, da bi do srečanja obeh strani prišlo v tem tednu. Medtem je mogoče na terenu opazovati rast napetosti. Poleg tega, da je Iran zagrozil z napadi na ameriške in izraelske cilje, če se bo agresija proti Teheranu nadaljevala, je visoki vojaški poveljnik opozoril sosednje države, da bi lahko ostale brez nafte, če dovolijo uporabo svojega ozemlja za napade na Iran.

Zunaj regije prihaja do posledic. Evropska unija je šla v pripravo ukrepov za ublažitev energetske krize, vključno z morebitnim znižanjem davkov na elektriko in usklajenim polnjenjem skladišč plina, z odzivi pa je začela tudi letalska industrija. Lufthansa je zaradi naraščajočih cen goriva napovedala odpoved 20 tisoč letov. Medtem se poslabšujejo varnostne razmere na morju. Iranske sile so napadle kontejnersko ladjo ob obali Omana in poškodovale poveljniški del, posadka pa je ostala nepoškodovana. Že dovolj krhka situacija se s tem vse bolj zapleta, hkrati pa narašča pritisk znotraj ZDA, kjer del demokratov kritizira morebitno vojno z Iranom.

S. K.