UN Watch je prav tako pozval vse demokratične članice ECOSOC — Kanado, Francijo, Španijo, Norveško, Nizozemsko, Avstralijo, Združeno kraljestvo, Finsko, Švico, Avstrijo in Finsko — naj pojasnijo, zakaj niso nasprotovale nominaciji Irana. Med sestankom je predsedujoči večkrat pozval članice, naj izrazijo ugovor, vendar so bile Združene države edina država, ki je to storila.

Potem ko je UN Watch razkril molk teh demokratičnih držav — kar je takoj postalo viralno na družbenih omrežjih in na platformi X hitro doseglo več kot 4 milijone ogledov — so nekatere demokracije skušale uiti kritikam z navedbami, da Irana za ta odbor ZN nikoli niso podprle. Kanadska vlada je odgovorila, da je “Iran nominirala azijska skupina, katere Kanada ni članica” in da “na odboru ni bilo glasovanja”. Finsko ministrstvo za zunanje zadeve je ponovilo to razlago in dodalo, da “ni imelo drugih možnosti”. Toda kot je izvršni direktor UN Watch, Hillel Neuer, javno zavrnil na platformi X, sta imeli Finska in druge demokracije na voljo tudi druge možnosti.

Čeprav je azijsko-pacifiška regionalna skupina predlagala seznam kandidatov, ki je vključeval Iran, je vseh 54 članic ECOSOC — vključno s Kanado, Francijo, Španijo, Norveško, Nizozemsko, Avstralijo, Združenim kraljestvom, Finsko, Švico, Avstrijo in Finsko — sodelovalo pri soglasni odločitvi Sveta za formalno nominacijo Irana in drugih kandidatov. Zavajajoče je zanikati sodelovanje v procesu zgolj zato, ker je nominacija izvirala iz druge regionalne skupine.

Med sestankom so Združene države prevzele besedo in se distancirale od soglasne nominacije Irana ter poudarile, da režim ogroža svoje sosede, krši pravice iranskega prebivalstva do uveljavljanja temeljnih človekovih pravic in zato ni primeren za sodelovanje. Predsedujoči je večkrat povabil tudi druge delegate, naj storijo enako, vendar so Kanada, Finska in druge demokracije ostale tiho. Namesto tega bi se lahko vse zahodne države distancirale od soglasja — tako kot ZDA.

Čeprav niso članice iranske regionalne skupine, bi lahko zahodne države uporabile diplomatski vpliv, da bi skupino spodbudile k izbiri drugega kandidata — kot so demokracije storile leta 2010, ko je Vzhodni Timor premagal Iran pri UN Women. Kot poročajo viri, so v tem primeru “EU, Avstralija in Kanada izvedle intenzivno diplomatsko kampanjo za preprečitev izvolitve Irana”.

V odziv na njihovo neukrepanje je trditev Finske, da je “za nas pomembno podpirati celoten sistem ZN in … da ne paraliziramo delovanja celotnih ZN”, razočaranje. Protest proti Iranu le nekaj mesecev po tem, ko je režim pobil več deset tisoč lastnih civilistov, ne bi “paraliziral” ZN, temveč bi pomagal zaščititi človekove pravice.