Kolegij predsednika DZ Zorana Stevanovića je danes določil datum in potek izredne seje DZ, na kateri bodo poslanci obravnavali predlog sprememb zakona o vladi: določeno je bilo, da bo seja jutri. Če bodo spremembe, s katerimi se število ministrstev niža na 14, na seji DZ sprejete, bo SDS po napovedih začela uradne pogovore o sestavi koalicije. Levica bo seveda govorila, da je združevanje ministrstev neracionalno, a ne pozabimo, kaj je pred volitvami trdil Robert Golob. 

Priznal je namreč, da je bilo 20 ministrstev napaka in da bodo v novih koalicijskih pogajanjih manjšali število ministrstev na 12, 13, 14, ne glede na to kakšna bo koalicija. No priznajmo si iskreno: v resnici se tudi Golob zaveda, da ni bilo nobene “napake”, kadri njihovih izvoljenih in neizvoljenih koalicijskih partnerjev (SAB, LMŠ, Levica, SD…) so zahtevali službice za svoje aktivistično delo na terenu in žrtovanje na oltarju novih obrazov. Kakorkoli: glede na Golobovo priznanje jutri na obravnavi predloga zakona o vladi sploh ne bi smelo biti kakšnih ostrih debat, saj se vodja levice očitno strinja s tem, da je potrebno število ministretev zmanjšati.

Mozaik četrte Janševe vlade se sestavlja

Spomnimo, predlog novele zakona o vladi je v parlamentarno proceduro vložila SDS. Predstavlja prvi delčem v mozaiku resnejšega političnega preoblikovanja in morebitnega zametka prihodnje desnosredinske vlade. Čeprav je uradno pod njim podpisana le SDS, naj bi se v ozadju kazali prvi obrisi usklajevanj z nekaterimi potencialnimi partnerji. V stranki Marka Lotriča so namreč za STA potrdili, da je bil predlog z njimi usklajen, pri čemer v Fokusu poudarjajo, da so v pripravi končne različice sodelovali tudi s svojimi vsebinskimi predlogi, skupaj z Združenjem občin Slovenije, predvsem pri ideji oblikovanja enotnega resorja za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. Predlog bodo v DZ podprli.

Glede na to, da je Fokos del trojčka z NSI in SLS je smelo predvidevati, da se bodo pod predlog podpisali tudi v teh dveh strankah. Predsednica SLS Tina Bregant je za STA dejala, da “obris vlade že obstaja”, a hkrati opozorila, da se formalno oblikovanje vlade začne z mandatarjem, zato je po njenem mnenju ključno počakati na naslednje korake. Dodala je, da pogovori potekajo tudi o vsebinskih vprašanjih, ne le o razrezu ministrstev, ter da bi bilo smiselno v času varčevanja racionalizirati tudi državno upravo. V NSi predloga uradno ne komentirajo, vendar je vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokusa Janez Cigler Kralj v oddaji Odmevi ocenil, da je smer predloga SDS “kar všečna”, pri čemer je posebej izpostvil prav manjšanje števila ministrstev.

Čaka se torej le še na Demokrate in Resni.co.

Jutri politični performans

Seveda bo s strani levih strank jutri sledil politični “performans”. Že zdaj vidimo v katero smer potekajo debate. Stranka Levica, ena največjih profiterk dvajsetih ministrstev že govori, da je združevanje ministrstva za delo in gospodarstvo, “kot da bi volk varoval jagnjeta”, s tem pa seveda še poglabljajo grozljiv sovražni govor, ki so ga uporabljali skozi mandat, s katerim so podjetnike videli kot razredne sovražnike, ki želijo uničiti delavce, čeprav je takšna oblika krovnega ministrstva, ki združuje tako delodajalce, kot delojemalce v državah EU in širše povsem običajna. A očitno v Levici menijo, da Slovenija ni običajna država in da so prav oni že uspeli implementirati obliko socializma, ki je gospodarstvo postavilo na družbeno margino, zdaj pa se pritožujejo, da bo nova vlada takšno obravnavno gospodarstvenikov spremenila.

Zelo jasno je, da bodo vladne stranke zatrjevale, da se z ožanjem ministrstev hkrati krčijo tudi pravice in javne storitve, čeprav jim je predsednik vlade Golob v predvolilnem soočenju kar se tega tiče zožil manevrski prostor, ko je priznal napako prevelikega števila ministrstev. Kljub temu bodo govorili bodo, da se s tem spodkopava učinkovito delovanje izvršilne oblasti.

Govorili so, da 20 ministrstev ne bo stalo več, potem pa…

A spomnimo kaj se je zgodilo, po tem, ko je Golobova vlada formirala po številu resorjev največjo vlado v zgodovini države: ves čas je zatrjevala, da povečanje števila ministrstev davkoplačevalcev ne bo stala niti centa. To je bilo jedro nastopa vladnih politikov na predreferendumskih soočenjih, posvečenim zakonu o vladi. Mediji so jim verjeli na besedo in pisali članke izključno z njihovimi političnimi obljubami. Verjeli so tudi volivci in Golobovi vladi dovolili, da že tako razraščen in divje neučinkovit aparat izvršilne oblasti še dodatno razširi. Mediji so namreč zatrjevali, da jih to ne bo nič stalo. Sam predsednik vlade Robert Golob je zagotovil, da nov zakon o vladi ne bo pomenil dodatnega zaposlovanja in novih bremen za slovenske davkoplačevalce.

Poslušajte PV Roberta Goloba člani Skupnega odbora DZ iz vrst #GibanjeSvoboda, @strankalevica & @strankaSD, predvsem pa @AstaVrecko, da danes popoldne ob obravnavi novele Zakona o vladi, ki ga predlaga @PS_SDS ne izgubljamo časa z nepotrebnim nabijanjem in praznimi razpravami. https://t.co/VbDuPzDrrK

— Zvone Černač (@ZCernac) April 28, 2026

Spomnimo, mediji (Dnevnik, Delo, N1 Slovenija) so objavili celotne članke iz izjave ministrice za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, kjer je pred trojnim referendumom poudarjala, da predvidene organizacijske spremembe zakona o vladi ne bi pomenile povečanja stroškov, saj se bodo na nova oz. razdeljena ministrstva razporedili obstoječi kadri, ki že sedaj delajo na teh področjih. Ne le, da niso prikazali nasprotnih mnenj (ki jih je bilo kar nekaj), niso jih vprašali niti zdravorazumskih vprašanj (kabineti, dodatni ministri, uradniški kadri, ki jih ni mogoče kar takole improvizirano prenašati iz enega resorja v drugega …).

Seveda je bilo takoj jasno, da se številke enostavno ne izidejo: vsak resor ima svoje strokovno uradništvo, vsak minister bo imel tudi svoje državne sekretarje in kabinet. Kako bi novi vladi to uspelo brez dodatnih stroškov, zveni kot tista socialdemokratska pravljica o 30 dneh do specialista.

Nato pa je Golobovo vlado doletla ekonomska in organizacijska resničnost. Prenova vlade je zahtevala rebalaks proračuna, se pravi, da so se ustvarile nove računovodske postavke na novo ustanovljenih resorjev, na katera so se morala nakazati sveža sredstva naravnost iz fiskusa. Se pravi novi ministri, državni sekretarji, kabinetni delavci in uradniki vendarle niso delali brezplačno, kot je uspela medije naplahtati vladajoča politika.

Zdaj, ko bo desna vlada to veliko napako (katero priznava tudi Golob) sanirala, se bodo pretvarjali, da do letnih rebalansov proračuna iz naslova večjega števila ministrstev sploh ni prišlo. Še več: trdili bodo, da je bilo takšno število ministrstev nujno. Državljani se bodo seveda spraševali nujno za kaj? Za kolaps zdravstva? Prometne infarkte? Popolno operativno odpoved javne uprave? Rekordni padec črpanja kohezijskih sredstev?

I. K.