Nova24TV

[Video] Predlagatelji interventnega zakona: Ljudem mora ostati več v denarnici

Avtor tega prispevka je Nova24TV.

Predlog odhajajoče koalicije, da bi se o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je pripravil tako imenovani tretji politični blok, opravila javna predstavitev, so člani skupnega odbora DZ zavrnili. Ob obstrukciji koalicije v odhodu je odbor sicer prikimal predlogu zakona, v zvezi s katerim predlagatelji poudarjajo, da bodo z njim vsi ljudje imeli več.

Poslanka Svobode Tereza Novak je vztrajala, da zakon, “ki se nanaša na 10 različnih zakonov, bistveno posega v življenje ljudi v Sloveniji”, zato bi bilo po njeno prav, da bi se na odboru slišal njihov glas. Poslanka Svobode Tamara Kozlovič pa je ob tem opomnila, da se je 40 poslancev podpisalo pod pobudo za javno predstavitev. Da večina ni 40, ampak 46 plus, ji je po navedbah STA odgovoril poslanec SDS Žan Mahnič. Javni predstavitvi mnenj pa je bila nenaklonjena tudi Katja Kokot iz Resni.ce. “Gre za nujne ukrepe zaradi draginje, stroškov dela in ohranitve delovnih mest. In neko zavlačevanje pod pretvezo širšega soglasja ni odgovorno ravnanje.”

Preberite tudi: [Graf] Revščina v Sloveniji po letu 2022, v času Golobove vlade, v strmem porastu

Davčna razbremenitev je investicija v prihodnost

Aleksander Reberšek iz NSi je poudaril, da je bilo dovolj novih in novih davkov in da je potrebno iti v razbremenjevanje ter se usmeriti v delo za ljudi. Slovenija se je po njegovih besedah v štirih letih obstoječe vlade znašla v ekonomsko nezavidljivem položaju. “Naša gospodarska rast je lani z 0,9 krepko zaostala za povprečjem Evropske unije, ki znaša 1,6 odstotka. Banka Slovenije je opozorila, da smo imeli lani šibko gospodarsko rast, zgolj okoli 1 odstotek, kar je najnižja rast po letu 2020.” To ga ne preseneča v luči nalaganja davkov, pa tudi poslovno okolje se je spreminjalo vsako leto tik pred novim letom. “Sledil je padec na lestvicah konkurenčnosti, najnižji v zadnjih desetih letih. Premier in finančni minister sta dobesedno spodbujala podjetja, naj poslovanje preselijo na Hrvaško.”

Pravi, da so pripravili predlog zakona, ki zajema več ukrepov za izboljšanje slovenskega poslovnega okolja in zdravstvenega sistema ter za razbremenitev v zadnjem času povišanih davčnih bremen slovenskega gospodarstva in prebivalstva. “Če želimo doseči dostojne plače, delovanje zdravstva, šolstva, sociale, zagotavljanje pokojnin, potrebujemo razvoj, nosilec razvoja pa je v veliki meri gospodarstvo, podjetniki, kmetje, obrtniki,” je bil jasen in dodal, da se želi sprostiti njihove ustvarjalne potenciale, ki jih zavirajo visoki davki in nestabilno okolje. “Gospodarstvu moramo z davčno razbremenitvijo dati kisik, da bo lahko lažje zadihalo. Le tako bo lahko s svojo aktivnostjo bolje polnilo tudi proračunske vreče.”

Ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za vse upokojence

V luči pričakovanih graj, da dajejo bogatim, je opomnil, da zakonodaja prinaša ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za vse upokojence. Poleg kritike plačevanja nečesa, česar v bistvu velika večina v realnosti ne more dobiti, je opomnil, da nekateri konkretni prispevek plačujejo večkrat. “To ni pošteno, zato jim s predlogom zakona ukinjamo ta prispevek,” je pristavil. DDV se bo znižal na osnovna živila (na 5 odstotkov). “Cene se bodo znižale, v nasprotnem primeru naj opravi delo pristojna tržna inšpekcija. Zato jo imamo.” Začasno znižanje DDV na 9,5 odstotka se sicer predlaga za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo. Ker so davek na najemnine dvignili na 25 odstotkov, se tega vrača na 15 odstotkov za mlade, za družine pa na 5 odstotkov. “To pomeni, da bo najemnik, na katerega se prenese ta DDV, na koncu plačal manj.”

Foto: Posnetek zaslona RTVS

Stranke tretjega političnega stebra “predlagajo ureditev sistema t. i. normiranih podjetnikov, in sicer bi najvišjo dovoljeno mejo za sodelovanje v sistemu za t. i. polne normirance določili pri 150.000 evrov, davčna stopnja bi znašala 20 odstotkov, normirani odhodki pa bi se priznavali progresivno”. Bolj ugoden sistem obdavčitve bi podobno uvedli za popoldanske normirance. Za mikro espeje do minimalne plače so določili nižje prispevke v višini okoli 250 evrov. “Vsak, ki doseže pogoje za penzijo, naj gre v penzijo in v njej tudi uživa. Če pa nekdo želi še vedno delati, ustvarjati in želi prispevati k družbi, pa naj za to dobi polno pokojnino,” je v nadaljevanju omenil poslanec NSi.

Potrebujemo tako uspešne podjetnike kot tudi zaposlene

V zvezi s predlogom, da se odpravi prepoved dela zdravstvenih delavcev, ki so zaposleni v javni zdravstveni mreži, pri zasebnikih, in odpravi prepoved sklepanja pogodb med javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki, je Reberšek povedal, da morajo vsi, ki lahko delajo, zagotavljati storitve, da pacienti pridejo na vrsto čim prej. “Vse ostalo je vaš poceni piar, kako delite javno in zasebno, medtem pa ljudje čakajo v čakalni vrsti in zaradi tega tudi umirajo.” “Igrate enostavno na zavist,” pa je povedal v zvezi z očitki na račun razvojne kapice. “V naši državi potrebujemo tako uspešne podjetnike kot tudi zaposlene, ki delajo, in vsem je treba pomagati,” je bil jasen in opozoril, da lahko vsi ti direktorji in lastniki odidejo, na koncu pa bodo ostali samo reveži. “Vsakič, ko boste danes govorili o teh 7500 evrih in o razvojni kapici, imejte v mislih, da je velika večina vas že zelo blizu tega. Levico recimo moti 7500 evrov bruto, ne moti jih pa dobrih 6 tisoč, ki jih dobi Asta Vrečko ali pa Luka Mesec. Vi ste kaviar socialisti, govorite o bogataših, sebe pa enostavno ne vidite,” je bil kritičen. Sicer pa je prisotne opomnil, da je Golobova koalicija prišla s plačno reformo, ki je funkcionarjem dvignila plače. Med predlaganimi ukrepi pa je tudi začasna neuporaba novega zakona o gostinstvu do konca leta.

Odhajajoči finančni minister Klemen Boštjančič je v obširni obrazložitvi pojasnil, da vlada, ki opravlja tekoče posle, temu predlogu nasprotuje. Podal je oceno, “da je predlog po vsebini in strukturi parcialen, fiskalno tvegan in razvojno neučinkovit”. Urad za okrevanje in odpornost je po njegovih besedah prejel vprašanja Evropske komisije, kaj se dogaja in kaj misli DZ sprejeti. Mateja Čalušić, kmetijska ministrica v odhodu, je v svojem izvajanju med drugim navedla, da se “znižanje stopenj DDV po dosedanjih izkušnjah v Sloveniji praviloma ni odrazilo v sorazmerno nižjih drobnoprodajnih cenah za končne potrošnike”. S pripombami je na seji v zvezi s predlogom postregla parlamentarna zakonodajno-pravna služba, problematizirali pa so tudi morebiten referendum, saj zakon združuje tudi določbe o davkih, o katerih referendum ni dopusten.

Foto: STA

Ker je bilo mogoče slišati šefico sindikata Martino Vuk, ki je pozvala, naj se tega zakona ne podpre, je v zvezi s tem stališčem Reberšek kritično izjavil: “Normalno, če ljudem ostane več v denarnici, nekateri šefi sindikatov tega pač enostavno ne podpirajo.” Ponovil je, da “podjetje, ki ima dobre delovne pogoje, zaposlenim nudi dobre plače, sindikata ne potrebuje”. Sindikat namreč potrebujejo tista podjetja, ki imajo slabe delovne pogoje in slabe plače. Sicer pa je tudi opomnil, da ima Svoboda v svojem programu razvojno kapico. Iz programa Svobode namreč izhaja: “Uvedli bomo razvojno kapico na socialne prispevke s ciljem večje konkurenčnosti delovnih mest, ki ustvarjajo najvišjo dodano vrednost.”

Razvojna kapica je namenjena temu, da se visoko strokovno delo v Sloveniji še splača opravljati

Katja Kokot iz Resni.ce je v zvezi z očitkom, da naj bi ukrepi zmanjšali javnofinančne prihodke in s tem ogrozili javne finance, povedala, da gre za enostranski argument. “Država ne more vsake razbremenitve obravnavati kot izgubo. Kot da je ves denar najprej državni in potem šele mogoče od državljanov. Denar, ki ostane pri delavcu, podjetniku, kmetu, najemodajalcu ali potrošniku, ne izgine, ostane gospodarstvu, gre v porabo, investicije, plače, storitve, razvoj ali ohranjanje delovnih mest,” je pojasnila in dala vedeti, da “mora država hkrati odpreti vprašanje racionalizacije porabe, ne pa avtomatično zavrniti vsakega ukrepa, ki zmanjša njene prihodke”. “Močno socialno državo lahko dolgoročno financira samo močno gospodarstvo,” je prepričana.

Foto: Posnetek zaslona RTVS

V zvezi s kritiko na račun razvojne kapice je Kokotova izpostavila, da gre za razvojni ukrep. Slovenija namreč ni izoliran otok. “Mi tekmujemo za inženirje, zdravnike, IT-strokovnjake, raziskovalce, menedžerje, podjetnike in visoko kvalificirane kadre. Če so ti kadri pri nas davčno in prispevno bistveno bolj obremenjeni kot v primerljivih okoljih, jih bomo izgubljali ali pa jih sploh ne bomo privabili,” je bila jasna. Ker je vlada omenila tveganje zlorab, fiktivnih zaposlitev in neenakosti, je poudarila, da tveganje vedno obstaja, a da to ne more predstavljati razloga za kaznovanje celotnega malega podjetništva. “Normirani sistem je za številne samozaposlene male podjetnike, samostojne strokovnjake in popoldanske dejavnosti edini način, da sploh poslujejo brez nesorazmernih računovodskih in administrativnih stroškov,” je bila jasna. Po njenih besedah znižanje DDV na osnovna živila, energente in nujne dobrine predstavlja socialno razumljiv ukrep, pomaga namreč vsem, posebej pa tistim, ki največji del dohodka porabijo za hrano, energijo in osnovne življenjske stroške. “To niso luksuzne dobrine, to so stroški vsakdanjega življenja.” “Če imamo opremo, kadre in izvajalce, ki lahko skrajšajo čakalne vrste, potem je nerazumno, da jih sistem zavrača zato, ker niso v pravi organizacijski obliki,” je med drugim povedala glede dela zakona, ki posega v zdravstveno dejavnost.

Poslanec Janez Cigler Kralj je izpostavil, da politična levica v Sloveniji ni navajena koncepta dinamičnega pogleda na družbo. “Oni bi vse urejali zelo statično, dali bi veliko vlogo države, vse bi zregulirali in oni odločali o tem, kdo kaj dobi, kdo kaj sme, kdo kaj ne sme in tako naprej.” Pravi, da so s tem razvojnim zakonom podali prvi predokus tega, kaj si želijo za našo domovino, za našo Slovenijo in za ljudi, ki tu živimo in delamo. “Mi si želimo drugačno vizijo, mi si želimo razvoj, razbremenitev in to, da bodo ljudje pač v večji meri odločali o svojih življenjih, ne pa da jim bo vse zregulirano, vse omejevano, da se jim bo pobralo vse, kar zaslužijo, ali pa večino tega in potem seveda delilo pravim in svojim.” Predlog po njegovih besedah ne predstavlja zapravljanja, ampak investicijo v prihodnost. “Seveda bomo pogledali v naslednjih fazah tudi to, kje se meče denar skozi okno. In tudi to bomo ustavili. Pregledali bomo proračun, tudi na izdatkovni strani bomo sprejeli reforme, davčne reforme, strukturno, tako kot se to dela,” je napovedal.

Foto: Posnetek zaslona RTVS

Rado Gladek iz SDS je opomnil, da v Sloveniji živimo v socialno-tržni ekonomiji, kjer je socialni del odvisen od tržnega. “Davčni primež pod vlado v odhajanju je v štirih letih narastel za 2,5 odstotka. Konkurenčnost je najnižja v zadnjih petih letih in smo na 46. mestu. Se pravi, treba je nekaj narediti, in zakon, ki je pred nami, te stvari naslavlja oziroma želi uvesti določene spremembe.” Ker je bilo mogoče poslušati očitke, kako ta pomemben zakon ni šel skozi javno razpravo in da se dotika desetih zakonov, je spomnil na zakon o odpravi škodljivih posledic prejšnje vlade, ki ga je koalicija v odhajanju sprejela julija 2022 in ki se je dotikal 11 zakonov, pa takrat ni bilo nobene javne razprave. Omenil je, da razvojno kapico poznajo vse sosednje države, saj gre enostavno za ukrep za dvig konkurenčnosti. V zvezi z ukinitvijo prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence pa je omenil, da je zanimivo, da se po eni strani govori, da upokojenci težko živijo in tako naprej, po drugi strani pa se jim s tem prispevkom še dodatno znižuje pokojnina.

Smo v situaciji, ko zdravstveni sistem hitreje izgublja ljudi, kot jih lahko nadomešča

Tadej Ostrc iz stranke Demokrati je izpostavil, da je odjeknilo, da UKC Maribor zapušča sedem interventnih radiologov. “To je sedem ljudi, ki dejansko izvajajo eno najbolj kritičnih dejavnosti v sodobni medicini. To so ekipe, ki rešujejo življenja pri možganskih kapeh, krvavitvah, žilnih zaporah in drugih urgentnih stanjih,” je pojasnil in dodal, da odhodi ne predstavljajo le problema bolnišnice, ampak problem cele regije. “Zaradi takih zadev danes govorimo o interventnem zakonu. Ne zato, ker bi nekdo od nas tukaj želel odpirati neke ideološke razprave, ampak zato, ker dejansko sistem poka po šivih in ker časa v zdravstvu zmanjkuje ter smo dolžni tudi nekaj narediti.” Ob tem je izpostavil, da 21. maja poteče prehodno obdobje določenih ureditev po noveli, ki jo je sprejela odhajajoča vlada.

“Če ne zagotovimo neke pravne in organizacijske možnosti za nemoteno sodelovanje, bomo imeli po 21. 5. v nadaljevanju še več odhodov kadra, še več zapiranja programov in dejansko še daljše čakalne dobe.” Zdravstveni sistem po njegovih besedah potrebuje več fleksibilnosti ter možnost, da se dejansko kapacitete tudi uporabljajo. “Danes smo v sistemu, kjer imamo dejansko operacijske dvorane, imamo kader in imamo zakon, ki prepoveduje, da bi se to uporabljalo. Če imamo sedem milijard, imamo vse te kapacitete, problem ni več ideološki, ampak je dejansko organizacijski,” je bil med drugim jasen Ostrc. Kot pravi, se z zakonom rešujejo zlasti tri stvari: “Prvič, omogoča neko operativno fleksibilnost izvajalcev znotraj javne mreže. Drugič, omogoča hitrejše in lažje zagotavljanje kadra tam, kjer dejansko sistem poka. Tretjič, omogoča tudi, da se opravljene storitve dejansko tudi plačajo, kar danes ni vedno tako.” Pacientu pa je sicer popolnoma vseeno, “kako se imenuje pravni člen, kako se imenuje zakon, paciente samo eno zanima, in to, kako in kdaj bo prišel do svoje storitve in do zdravnika”.

Po mnenju poslanca Žana Mahniča iz SDS bo ta zakon uničil monopol socialistične miselnosti pri nas, gospodarstvu in zdravstvu pa bo dal možnost, da ponovno zadihata. Po njegovem bi morali imeti preprosto načelo: “Vsak, ki plačuje zdravstveno zavarovanje, mora priti na vrsto čim hitreje, ne glede na to, kje. In povsod mora biti cena storitve, ki jo plača zdravstvena zavarovalnica, enaka: ali je to javni oziroma, kot rečete, državni zdravstveni sistem, ali je to koncesionar ali privatnik.” Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije je po njegovi oceni zakon, “ki gre v prid ljudem na vseh segmentih – niža davek na osnovna živila, na osnovne življenjske potrebščine, niža davek na energente, nižji davki na posameznih področjih, pri tistih, ki s svojim delom skrbijo za lastno preživetje in preživetje svoje družine”. V to smer pa gre tudi kapica. “Pri kapici se je treba vprašati, kaj imamo več od tega – če ti ljudje odidejo iz Slovenije in plačujejo davke v sosednji državi Hrvaški ali pa še kje drugje ali pa je bolje, da ostanejo tukaj in prispevajo v našo davčno blagajno,” je bil jasen.

Foto: STA

S. K.

The post [Video] Predlagatelji interventnega zakona: Ljudem mora ostati več v denarnici first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom [Video] Predlagatelji interventnega zakona: Ljudem mora ostati več v denarnici z dne, 2026-05-07 17:16:11, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/video-predlagatelji-interventnega-zakona-ljudem-mora-ostati-vec-v-denarnici/