Poslanci Državnega zbora na izredni seji v drugo obravnavajo predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili v t. i. tretjem političnem bloku (Demokrati, Resni.ca in trojček NSI, SLS, Focus). Medtem ko v bodoči koaliciji zagotavljajo, da gre za nujne ukrepe, ki bodo izboljšali življenje navadnih ljudi, pa na drugi strani opozicija nasprotuje in svari pred kolapsom javnih financ.

Ključni pomislek opozicije je enak kot takrat, ko se je sprejemala novela dohodninske zakonodaje v tretji Janševi vladi: češ da bo zakon koristil le bogatim. Gre za tipično retoriko levičarskih strank, ki ideološko stremijo h kolektivizmu in stran od meritokracije, medtem ko na drugi strani nova desna koalicija stremi k temu, da bi sposobnejši imeli več, s tem pa bi v rast potegnili vso družbo, kar se je empirično dokazano dogajalo v državah razvitega zahoda. Pri tem je najbolj bojevita stranka Levica, ki je napovedala celo posvetovalni referendum, zavedajoč se, da na davčno zakonodajo referendumi niso mogoči. Naslednji del “obstrukcije” bo seveda na cesti. V času vsesplošne histerije je prav, da se spomnimo, kaj dobrega prinaša nova zakonodaja in kateri so razlogi za sprejetje tako obsežnega omnibus zakona.

Po tem, ko je Golobova koalicija pod ideološko taktirko stranke Levica z visokimi davki dušila tako gospodarstvo kot državljane, zdaj prihaja olajšanje, ko ga najbolj potrebujemo.

Nižji DDV za lažje življenje

Napoveduje se znižanje DDV na osnovna živila in znižanje DDV za del energentov oziroma energijo/goriva, kar bo močno pocenilo prevozne stroške in osnovno košarico živil. Dokaz za to je interventni zakon v Nemčiji, ki je pomembno znižal cene potrošniških izdelkov.

Še bolj pa bo, predvsem za mlade najemniške družine, vplivala nižja obdavčitev oddajanja nepremičnin, ki jo sicer podpirajo tudi v SD in Levici, čeprav so sami sprejeli trenutno ureditev, ki je davke na najem močno povišala.

Pri obeh razbremenitvah je logika levice enaka: trgovci in najemodajalci bodo izkupiček iz nižjega DDV pospravili v žep, potrošniki in najemniki pa bodo plačevali enako. To bi bil upravičen pomislek v primeru, da ne bi imeli konkurence na trgu. Najemništvo in trgovinska dejavnost sta zelo konkurenčni panogi. Če bo Lidl ponudil nižjo ceno moke, si Hofer ne bo mogel privoščiti, da ne stori enako, saj ljudje ne gredo le po moko, ampak zraven kupijo tudi druge stvari. Izkupiček iz nižjega DDV bi trgovci večkratno odplačali z nižjo konkurenčnostjo in posledično manjšim tržnim deležem. Enako velja za trg najemniških stanovanj. Ni res, da stanovanj ni dovolj. Težava je drugje: v previsokih davkih in dejstvu, da najemodajalci niso dovolj zaščiteni, saj jim grozi, da se bo najemnik, ki ne plačuje najemnine, trajno naselil v nepremičnini kot skvoter (tudi to bo ena od težav, ki jo bo nova koalicija morala nasloviti).

Nižji DDV je naravni ukrep proti inflaciji, kjer se državni aparat prisili, da začne varčevati, ne pa takšna, kot jo je uprizarjala Golobova vlada, ko so umetno višali minimalne plače in plače javnim uslužbencem, kjer je šlo dejansko za gašenje požara z bencinom.

Davčne razbremenitve plač in podjetnikov

Največ prahu je seveda vzbudila napoved davčnih razbremenitev gospodarstva in plač, saj posegajo v srčiko ideologije skrajne levice, ki trenutno vlada. Gre za spopad drastično različnih političnih polov, kjer se krešejo nasprotne ideje: ena o nižjih davkih, manj države in več ekonomske svobode, druga o višjih davkih, več države in manj ekonomske svobode.

Nove davčne razbremenitve za podjetja in posameznike z višjimi dohodki (t. i. razvojna kapica / socialna kapica) bodo res nagradile tudi tiste z višjimi dohodki: v trenutni koaliciji jim pravijo “najbogatejši”, čeprav gre v resnici za najuspešnejše in najsposobnejše. Najbogatejši (takšni kot npr. trenutni premier) večine svojih dohodkov ne črpajo iz plače, ampak iz različnih poslov (v Sloveniji navadno v poslih z državo). A tisti z višjimi dohodki so motor vsakega gospodarstva: gre za programerje, inženirje, izumitelje, arhitekte, zdravnike, znanstvenike … ljudi, ki jih lahko avstrijski in slovenski delodajalec plačata enako, pa bo delavcu konec meseca ostalo občutno več v Avstriji.

Avstrija je odličen empirični dokaz, da takšen način nagrajevanja (in fiskalnega odrekanja) deluje. Tam že dlje časa velja znižan DDV na osnovna živila na približno pet odstotkov, imajo socialno kapico pri okoli 6.930 evrih bruto, hkrati pa ohranjajo enega najmočnejših pokojninskih sistemov v Evropi z minimalno pokojnino okoli 1.700 evrov. Rezultat je višja konkurenčnost gospodarstva, manjši odliv talentov, stabilnejše javne finance in višji življenjski standard. Avstrija privlači tuje investicije in talente, medtem ko Slovenija tvega nadaljnje zaostajanje. Z interventnim zakonom bi Slovenija le delno dohitela sosedo, ki dokazuje, da pametne razbremenitve ne uničujejo solidarnosti, temveč jo krepijo prek močnejšega gospodarstva.

Konec vojne z espeji

Prejšnja vlada je vodila štiriletno vojno z gospodarstvom, kolateralna škoda so bili tudi samostojni podjetniki, ki so oblastnikom šli še posebej v nos zaradi svoje finančne neodvisnosti in zanašanja na lastna znanja v skladu z načeli meritokracije. Prejšnja vlada je tako zaradi umetnega višanja minimalne plače drastično zvišala prispevke za samostojne podjetnike (povprečen “espe” leta 2026 plačuje višje minimalne prispevke, kot je v času druge Janševe vlade znašala neto minimalna plača). Še bolj je posegla v poslovanje normiranih samostojnih podjetnikov (t. i. “normirancev”).

Novi zakon prinaša veliko ugodnejšo davčno obravnavo malih podjetnikov normirancev (ugodnejši pogoji za manjše podjetnike). Sporočilo je jasno: konec vojne z gospodarstvom.

Prag za polni normirani s. p. se dviga s 60.000 € na 120.000 €, za popoldanski s. p. pa s 30.000 € na 50.000 €, kar pomeni, da lahko več podjetnikov ostane normiranih. Prav tako bo manj “prisilnega” prehoda na dejanske stroške – davčni zavezanec lahko svoje prihodke do te meje zniža s pavšalno obdavčitvijo po pravilih normirancev, ki znaša 4 odstotke. Gre praktično za status quo, kot je obstajal, preden je Golobova vlada praktično uničila koncept normirancev. Pri tem je pomembno poudariti, da je prav ta oblika dela zelo priljubljena pri strokovnjakih, ki digitalno poslujejo s tujino in nimajo veliko obratovalnih stroškov – ne le zaradi davčnih ugodnosti, ampak tudi zaradi preprostosti računovodstva in davčne predvidljivosti.

Poprava krivic in neumnih odločitev prejšnje vlade

Zakon pa naslavlja tudi nekatere krivice in neumnosti, ki jih je uvedla prejšnja vlada.

Pomembna je odprava oziroma razbremenitev plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence, ki so do zdaj plačevali dolgotrajno oskrbo, ki je nato sploh niso bili deležni. Gre namreč za prispevek, ki ga je prejšnja vlada vezala na bruto plačo, nato pa – povsem brez precedensa – z istim prispevkom obremenila še pokojnine. Upokojencem bo zakon šel na roko tudi tako, da bo upokojenec, ki želi delati tudi po upokojitvi, kljub osebnemu dohodku prejel polno pokojnino (ki si jo je konec koncev zaslužil). Po trenutni zakonodaji ima upokojenec pravico le do polovice dohodka.

Za odpravo katastrofe v zdravstvu bo pomembna tudi odprava omejitev za popoldansko delo zdravnikov – več bo možnosti dodatnega dela izven rednega delovnika. Spomnimo, da je umetna omejitev dela zdravnikov povečala čakalne vrste in povzročila pravi kaos po javnih bolnišnicah, ko so zdravniki začeli serijsko vlagati odpovedi.

Gospodarstvo navdušeno, Levica v popolno vojno

Gospodarstvo si je ob napovedih davčnih razbremenitev v trenutnih kritičnih razmerah oddahnilo. Razbremenitve v predlogu zakona so po prepričanju GZS nujne in pravočasne. “Slovensko gospodarstvo je v zadnjih treh letih utrpelo padce pri vseh pomembnih kazalcih. Nujno je, da Slovenija ta trend razvoja našega gospodarstva obrne navzgor,” so opozorili GZS. Če bomo okrepili gospodarstvo, bomo v Sloveniji lažje ohranjali javno zdravstvo, šolstvo, vlaganje v infrastrukturo ter poskrbeli tudi za najstarejše in najranljivejše, je ponovila stališče delodajalske strani.

Med ukrepi v zakonu GZS posebej pozdravlja predlagano uvedbo kapice na socialne prispevke pri 7.500 evrih bruto, saj gre pri t. i. socialni kapici za preizkušen ukrep, ki ga imata že dve tretjini držav srednje in vzhodne Evrope. Bi pa želeli na GZS do leta 2030 kapico postopno znižati na 6.000 evrov. Kot pozitivno vidijo tudi predlagane spremembe ureditve t. i. normiranih s. p. in uvedbo mikro s. p. Ta ureditev je smiselna predvsem za določene poklice in obrtnike. Pozdravljajo tudi predlog glede možnosti prejemanja polne pokojnine ob nadaljnjem delu, saj s tem dodatno spodbujamo starejše, ki želijo in lahko delajo dlje, ter pomagamo podjetjem pri zagotavljanju prepotrebne delovne sile. Pozdravljajo tudi znižanje DDV na energente, ki ga razumejo bolj kot protikrizni ukrep, smiselno pa se jim zdi tudi znižanje DDV na določene prehranske izdelke.

V vsakem primeru pa na GZS vse politične stranke znova pozivajo, naj ne prezrejo njihovih predlogov iz programa Made in Slovenia 2035 in da nova vlada v šestih mesecih predlaga celovit nabor ukrepov ob upoštevanju tudi teh predlogov.

Stranka Levica medtem napoveduje bitko na vseh frontah. V stranki Levica menijo, da interventni zakon prinaša politike, škodljive za ljudi, razvoj države in družbo. Zato bodo proti njemu uporabili vsa razpoložljiva parlamentarna sredstva, vključno z zahtevo za posvetovalni referendum, je napovedal prvak Levice Luka Mesec.

Poslancu Levice Vladimirju Šegi se zdi nezaslišano, da tak zakon, ki prinaša korenite spremembe v družbene podsisteme, ni šel na Ekonomsko-socialni svet, da je šel mimo brez kakršnega koli javnega posvetovanja, celo mimo vlade. “V zgodovini samostojne Slovenije ni bilo takšnega zakona, ki bi zajemal toliko stvari. Je kot trgovina Jager, kjer lahko kupiš žebelj, avto, traktor in kruh, takega v zgodovini še ni bilo,” je ponazoril.

Pri tem je ironično, da se prav stranka trenutne koalicije spotika ob Ekonomsko-socialni svet (ESS), ko pa je jasno, da je v prejšnjem mandatu ta povsem razpadel, vlada pa je zavrgla praktično vsako pobudo in prošnjo s strani partnerjev iz ESS.

Ostaja pa dejstvo, da bo intervetni zakon izboljšal premoženjsko stanje vseh Slovencev, kar pa ni po godu skrajno leve stranke Levica, ki želi, da bi bili vsi enako revni in enako odvisni od velike države.