Avtor tega prispevka je Nova24TV.

Zeleni podnebni sklad Organizacije združenih narodov (GCF) kot kaže ni ne zelen ne posvečen podnebju.

Zeleni podnebni sklad ZN naj bi namreč po poročanju portala climatedepot.com financiral predvsem običajne projekte razvojne pomoči, ki jih države donatorke lahko izvajale tudi brez sklada, ki je doslej prejel in porabil več kot 20 milijard dolarjev, v prihodnje pa naj bi prejel še več dodatnih milijard. Sporni so predvsem projekti, ki jih sklad označuje kot “prilagajanje podnebnim spremembam”, čeprav naj bi šlo pogosto za reševanje težav, ki so v posameznih državah obstajale že dolgo pred modernimi “podnebnimi spremembami”. Med njimi so sistemi za oskrbo z vodo v sušnih državah, protipoplavna zaščita na poplavno ogroženih območjih in izboljševanje obstoječega kmetijstva.

Takšni projekti se ne bi smeli financirati iz podnebnih sredstev,  nekateri projekti, ki jih sklad uvršča med ukrepe prilagajanja, pa celo povečujejo izpuste ogljikovega dioksida in so zato vprašljivi tudi z vidika domnevnih “zelenih prizadevanj.”

Med najbolj očitnimi primeri je veliki projekt razsoljevanja vode v Jordaniji. Jordanija je ena najbolj suhih držav na svetu in zato potrebuje dodatne vodne vire, vendar je bila sušna že skozi vso svojo zgodovino. Sam projekt zato ni mogoče razumeti kot odziv na podnebne spremembe.  Razsoljevanje vode poleg tega zahteva velike količine električne energije. Okoli 70 odstotkov proizvodnje električne energije v Jordaniji temelji na fosilnih gorivih, predvsem zemeljskem plinu. Projekt sicer vključuje tudi sončno elektrarno, vendar naj bi ta zagotavljala le manjši del energije, potrebne za neprekinjeno razsoljevanje in črpanje vode do uporabnikov. Sicer sklad prispeva za ta projekt le okoli pet odstotkov sredstev, ostalo pa zagotavljajo različni mednarodni viri.

Zeleni sklad sicer sam poudarja, da projekte običajno sofinancira z manjšinskim deležem, medtem ko večino sredstev prispevajo drugi financerji. Zato je mogoče številne projekte sklada razumeti predvsem kot običajno razvojno pomoč, ki se le predstavlja kot “zelena.”

Zakaj torej države donatorke del svoje razvojne pomoči sploh usmerjajo prek zelenega sklada? Če hočejo financirati običajne razvojne projekte, bi jih lahko izvajale neposredno, brez dodatnega posrednika. Vprašljiva je tudi birokratska struktura sklada. Slednji projektov ne financira neposredno, temveč prek tako imenovanih “akreditiranih subjektov”. Mednje sodijo vladna ministrstva, razvojne banke, komercialne banke, agencije ZN, mednarodne finančne institucije ter nacionalne in mednarodne nevladne organizacije. Ti subjekti predlagajo projekte, pri čemer so lahko v projektne proračune vključene tudi njihove pristojbine.

A. S.

The post Zeleni podnebni sklad ZN velikokrat financira projekte, ki škodujejo okolju first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Zeleni podnebni sklad ZN velikokrat financira projekte, ki škodujejo okolju z dne, 2026-08-15 10:30:45, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/zeleni-podnebni-sklad-zn-velikokrat-financira-projekte-ki-skodujejo-okolju/