Avtor tega prispevka je Nova24TV.

Ker je obstajalo zavedanje, da Evropa ne bo združena, če ne bo sposobna oblikovati enotnega pogleda na svojo zgodovino, če ne bo priznala nacionalsocializma, stalinizma ter fašističnih in komunističnih režimov kot skupne zapuščine in če ne bo izvedla poštenih in poglobljenih razprav o njihovih zločinih v prejšnjem stoletju, je prišlo do oblikovanja pobude, da se na današnji dan, 23. avgusta, obeležuje Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov.

Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov se v Evropi obeležuje, odkar je Evropski parlament leta 2009 sprejel Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu. V naši državi ga z različnimi dogodki obeležujemo od leta 2012 dalje. Datum 23. avgust ni bil izbran slučajno, na ta dan leta 1939 sta namreč nacionalsocialistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza sklenili Ribbentrop-Molotov pakt o nenapadanju in hkrati izrazili svoje ozemeljske težnje v Evropi.

Interesna območja obeh držav so bila določena v tajnem protokolu, ki je bil del pakta. Ta pa je predvideval tudi medsebojno podporo pri okupaciji sosednjih ozemelj. Podpisu pakta, h kateremu sta podpis v imenu Hitlerja in Stalina prispevala nemški zunanji minister Joachim von Ribbentrop in ljudski komisar za zunanje zadeve Vječeslav Mihajlovič Molotov, so sledili podpisi drugih pogodb, v okviru katerih so se širila področja sodelovanja vse do 22. junija 1941, ko je Nemčija napadla Sovjetsko zvezo (operacija Barbarossa). Način vojskovanja in delovanja obeh držav se ni razlikoval, čeprav se je Sovjetska zveza nenadno znašla na strani zaveznikov. Krutih metod, ki sta jih uporabljali obe strani, se je dandanes potrebno zavedati, ravno tako pa tudi teh, ki jih je uporabljal fašizem.

Več poskusov sprejema resolucije je propadlo

Na ozemlju današnje Republike Slovenije je komunistično nasilje od poletja 1941 do januarja 1946 terjalo na deset tisoče nasilnih smrti civilnih oseb in vojnih ujetnikov. Še več sto tisoč prebivalcev Slovenije pa je komunistično nasilje prizadelo v desetletjih komunistične vladavine z vsemi oblikami kršenja človekovih pravic in svoboščin. Čeprav je Evropska unija utemeljena na obsodbi vseh totalitarizmov, pa samostojna Republika Slovenija vedenja o razsežnosti komunističnega nasilja kot tudi občutljivosti do žrtev in preganjanih ni zmogla v zadostni meri vnesti v kolektivno zavest. Zaradi tega Resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu, ki ima izjemno simbolno vrednost, saj se s slednjo na odločen in jasen način obsoja vse zločine proti človeštvu ter množične kršitve človekovih pravic, ki so se dogajale pod totalitarnimi in avtoritarnimi režimi, slovenski parlament ni uspel sprejeti, in to navkljub številnim poskusom. Nazadnje je poskus propadel novembra 2021, tedaj je namreč deklaracijo po navedbah STA podprlo 42 poslancev, 45 pa jih je glasovalo proti. Ker se desni pol, izhajajoč iz civilizacijske norme, zaveda, da je potrebno povzročitelje nasilja in zla dejanja meriti po istih kriterijih, da se prepreči ponovitev najbolj tragičnih dogodkov iz naše zgodovine, je bil 17. maj leta 2022 razglašen za nacionalni dan spomina na vse žrtve komunizma. Vnovič je bil ta razglašen letos, potem ko ga je Golobova vlada vrat na nos ukinila.

V luči Evropskega dne spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov so v petek v nekdanjih zaporniških celicah na Beethovnovi 3 v Ljubljani odprli razstavo V senci Beethovnove o zgodovini kazenskih ustanov v Ljubljani od konca 2. svetovne vojne do sredine petdesetih let 20. stoletja. V zvezi z razstavo je minister za pravosodje Mihael Zupančič poudaril, da naj bo ta “izraz spoštovanja in spomin na vse, ki so v teh prostorih trpeli”. “Naj bo opomin, da nobena ideologija, noben politični cilj in nobena oblast ne smejo stati nad človekovim dostojanstvom”, je bil jasen. Dan spomina se je sicer v petek zaznamovalo tudi s sveto mašo v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja z nagovorom škofa Franca Šuštarja in akademijo z nagovorom ministrice za kulturo Ignacije Fridl Jarc.

A. H.

The post Zgodovina, ki ne sme biti pozabljena: Evropa se spominja žrtev vseh totalitarnih režimov first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Zgodovina, ki ne sme biti pozabljena: Evropa se spominja žrtev vseh totalitarnih režimov z dne, 2026-08-22 22:30:43, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/zgodovina-ki-ne-sme-biti-pozabljena-evropa-se-spominja-zrtev-vseh-totalitarnih-rezimov/