Avtor tega prispevka je Nova24TV.
Danes, 2. julija, mineva natančno 35 let od enega najbolj dramatičnih dogodkov v slovenski osamosvojitveni vojni. Leta 1991 je Jugoslovanska ljudska armada (JLA) izvedla koordinirane napade na ključno komunikacijsko infrastrukturo Slovenije. Hkrati je z nizkimi preleti vojaških letal povzročila paniko v prestolnici.
Glavni cilj napadov JLA 2. julija 1991 je bilo onemogočanje obveščanja slovenske in mednarodne javnosti. Vojna letala so raketirala oddajnike na Krvavcu (dvakrat), Nanosu, Boču, Kumu, v Domžalah in na Pohorju. Oddajnik na Pohorju so poleg tega obstreljevali tudi s topovi iz mariborske vojašnice.
Na oddajnikih je bilo takrat 37 oddajničarjev in nekaj pripadnikov Teritorialne obrambe (TO). Škoda je bila obsežna: poškodovani so bili antenski sistemi, stavbe, stolpi, napajalne in energetske povezave. Vrednost škode so ocenili na približno 5,1 milijona evrov v tedanjih cenah.
Eden od oddajničarjev na Krvavcu je imel neverjetno srečo – izstrelek ga je zgrešil za pol metra, sunek pa ga je vrgel na tla in poškodoval. Na Nanosu so se oddajničarji pravočasno zatekli v klet, poškodovani pa so bili pripadniki TO in oskrbnik koče, je poročala STA. Na Kumu je zaradi poškodb umrl en teritorialec, v Domžalah pa je raketa padla blizu oddajničarja, a ga ni ranila. Oddajnik na Boču tisti dan ni imel osebja, zato tam ni bilo žrtev.
Ti napadi so bili del širše agresije JLA po razglasitvi slovenske samostojnosti 25. junija 1991. Namen je bil prekiniti komunikacije in demoralizirati branilce.
Preboj zvočnega zidu nad Ljubljano
Istega dne okoli 14.01 se je v Ljubljani oglasil zračni alarm. Minuto pozneje je vojaško letalo (MiG) prebilo zvočni zid neposredno nad mestom. Posledica so bile popokane šipe na številnih stavbah, kar je med prebivalci povzročilo velik strah in paniko. Letalo je streljalo tudi proti Ljubljanskemu gradu.
Istega dne se je v Beljaku sestal Milan Kučan s slovenskim vodstvom in nemškim zunanjim ministrom Hans-Dietrichom Genscherjem. Podobni preleti in nizki leti vojaških letal so bili opaženi tudi drugod po Sloveniji: štiri letala so krožila nad Slovensko Bistrico, skupina letal nad Celjem, en MiG je nekaj odvrgel nad Dravogradom in nadaljeval proti Ljubljani. Ob 20.20 je eno letalo prebilo zvočni zid pri Fernetičih. Ti manevri so predstavljali del psihološkega pritiska in demonstracije sile JLA. Sledili so tudi drugi napadi, med drugim raketiranje mostu v Brežicah, zaradi česar so bile prizadete vasi Žejna, Čatež, Mrzla vas in novi most čez Savo.
2. julij 1991 je bil eden najbolj intenzivnih dni v desetdnevni vojni. Poleg napadov na oddajnike so potekali spopadi v Radgoni (kjer so bile uničene hiše in del gradu), Ormožu, Ajševici, na Hrušici in drugih krajih. Slovenija se je branila pred agresorjem, ki je želel preprečiti njeno osamosvojitev. Kljub materialni škodi in žrtvam so se obrambne sile – Teritorialna obramba in policija – uspešno upirale. Danes se ti dogodki spominjajo kot simbol poguma in enotnosti v boju za samostojnost. V Domžalah na primer napad obeležujejo z odkritjem spominskih obeležij.
35 let pozneje je Slovenija samostojna država, članica Evropske unije in Nata. Dogodki iz leta 1991 nas opominjajo, kako krhka je svoboda in kako pomembna je pripravljenost na njeno obrambo. Popokane šipe nad Ljubljano so postale metafora za prelom z jugoslovansko preteklostjo – glasen, boleč, a neustavljiv.
A.H.
The post 2. julij 1991: Dan, ko je JLA poskušala utišati Slovenijo – 35 let pozneje first appeared on Nova24TV.
Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom 2. julij 1991: Dan, ko je JLA poskušala utišati Slovenijo – 35 let pozneje z dne, 2026-07-02 08:31:02, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/2-julij-1991-dan-ko-je-jla-poskusala-utisati-slovenijo-35-let-pozneje/
