Vsako jesen v slovenskih gozdovih po oceni Bojana Arzenška gobe nabira okoli sto tisoč ljudi. Letošnja sezona je po poletni suši prinesla zamik in dva vala jurčkov, a hkrati tudi veliko strupenih vrst. Arzenšek, določevalec gob iz Gobarskega društva Kranj, je v podkastu Vroča tema pojasnil, kaj pomeni, da so gobe prebavni trakt gozda, zakaj jurčkov ni mogoče gojiti, kako se izogniti strupenim dvojnikom in zakaj aplikacijam na pametnih telefonih za prepoznavanje gob ne smemo zaupati. Gobarjenje je pri nas skoraj nacionalni šport, o gobah pa običajno veliko več slišimo šele ob kakšni novi zastrupitvi. V novi epizodi Vroče teme smo zato gostili Bojana Arzenška, ki je v studio prinesel košarico svežih gob, nabranih dan prej, ki nam jih je predstavil in opisal. Pogovor smo začeli z ledenim možem Ötzijem, ki je pred približno 5300 leti s seboj nosil brezovo gobo, nadaljevali smo z letošnjo sezono, strupenimi vrstami, zdravilnimi gobami in kuharskimi nasveti. Bojan Arzenšek je določevalec gob (strokovnjak za prepoznavanje gobjih vrst) in ljubiteljski mikolog iz Gobarskega društva Kranj. Je soavtor knjig Naše gobe (Modrijan založba, 2002) in Slovenski gobarski vodnik, ki ju je napisal z Bogdanom Tratnikom in Božom Malovrhom. Svoje najdbe vpisuje v zbirko Boletus informaticus, slovensko glivarsko bazo Gozdarskega inštituta Slovenije. Registriranih gobarskih društev je po njegovi oceni okoli 30, skupaj z dobrimi 2000 člani. Nabiralcev je neprimerno več: v jesenskem času gobe po njegovi oceni nabira okoli 100.000 ljudi. Med njimi loči jurčkarje, ki se aktivirajo ob dobri rasti, gobarje in amaterske mikologe, ki gobe poznajo širše in znanje prenašajo naprej. Pogovor je vodil Tomaž Cuder.