image

Zaskrbljujoče naraščanje odpornosti bakterij proti antibiotikom

Ta novica je bila najprej objavljena na RSS viru NIJZ.

Slovenija se uvršča med pet evropskih držav z najnižjo porabo antibiotikov, vendar je ta še vedno skoraj za tretjino višja kot v državi z najmanjšo porabo. Ob tem tudi pri nas narašča odpornost bakterij proti tem zdravilom. Okužbe z odpornimi bakterijami otežujejo zdravljenje, podaljšujejo hospitalizacije in lahko ogrozijo uspeh operacij, presaditev ter zdravljenja raka. Ob evropskem dnevu in svetovnem tednu antibiotikov so strokovnjaki poudarili, da lahko učinkovitost teh zdravil ohranimo s premišljenim predpisovanjem in jemanjem ter doslednim preprečevanjem okužb, za kar potrebujemo dovolj usposobljenih zdravstvenih delavcev in ustrezne prostorske pogoje.

Prof. dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice in Komisije za smotrno rabo antibiotikov pri Ministrstvu za zdravje, je opozorila, da je odpornost mikrobov v javnosti še vedno premalo prepoznan problem, čeprav bistveno vpliva na uspešnost zdravljenja v številnih medicinskih strokah. V Sloveniji je najtežjih primerov okužb z odpornimi bakterijami za zdaj razmeroma malo, vendar se njihovo število povečuje. Kot primer je opisala okužbo kosti po poškodbi ali operaciji. Že sicer je zdravljenje takšnih okužb zahtevno in dolgotrajno, odporna bakterija pa možnosti uspešnega zdravljenja dodatno omeji. »Ko gre gre za odporno bakterijo, je potrebna večmesečna hospitalizacija bolnika, uspeh pa je dvomljiv,« je opozorila. Antibiotiki, ki jih imajo zdravniki v takšnih primerih še na voljo, namreč pogosto niso tako učinkoviti kot zdravila, s katerimi bi lahko zdravili okužbo z občutljivo bakterijo. Posledice za bolnika so lahko trajne, tudi invalidnost. Posebej zahtevne so okužbe osrednjega živčevja, saj antibiotiki težko prehajajo v ta tkiva. Odpornost pa lahko oteži tudi zdravljenje na videz manj zahtevnih okužb: bolnik z vnetjem sečnega mehurja, ki bi se sicer lahko z zdravili zdravil doma, zaradi odporne bakterije potrebuje bolnišnično zdravljenje. Opozorila tudi na bolnike, ki jih čakajo velike operacije, kot je na primer presaditev ali intenzivno zdravljenje raka: »Če je pri njih že pred začetkom zdravljenja prisotna odporna bakterija, obstaja tveganje, da bo povzročila okužbo. Zdravniki morajo zato pri odločanju o zahtevnem zdravljenju upoštevati tudi nevarnost zapleta, za katerega morda ne bodo imeli dovolj učinkovitega antibiotika. Odpornost bakterij tako omejuje možnosti zdravljenja in razvoj medicine.« Skrb za učinkovitost antibiotikov se začne že zunaj bolnišnic, kjer porabimo približno 90 % vseh antibiotikov. Bakterije prehajajo med bolnišničnim in domačim okoljem, zato nepotrebno predpisovanje ob prehladu ali gripi vpliva tudi na možnosti zdravljenja najtežjih okužb. »Vsak odmerek antibiotika mora biti premišljen,« je poudarila prof. dr. Beović.

Prim. dr. Zoran Simonović, predstojnik Območne enote Maribor NIJZ in vodja projekta EU-JAMRAI 2 na NIJZ, je predstavil podatke o porabi antibiotikov v Sloveniji. Leta 2025 je skupna ambulantna in bolnišnična poraba znašala 12,8 definiranega dnevnega odmerka na 1.000 prebivalcev na dan. Po nekajletnem naraščanju se je zmanjšala in bila za dve odstotni točki nižja kot leta 2019, torej pred pandemijo. Cilj Slovenije je, da bi bila do leta 2030 za 9 % nižja kot leta 2019: »Spodbudno je, da v Sloveniji porabimo približno tretjino manj antibiotikov, kot je to povprečje v Evropski uniji in Evropskem gospodarskem prostoru.« Slovenija se s tem uvršča med pet držav z najnižjo porabo. Med sosednjimi državami je poraba v Avstriji še nižja, v Italiji in na Hrvaškem pa višja. Kljub ugodni primerjavi je po njegovih besedah še vedno prostor za izboljšave. Opozoril je, da razlike ostajajo tudi znotraj Slovenije: Leta 2025 je vsaj en recept za antibiotik prejel približno vsak četrti prebivalec. V osrednjeslovenski regiji je bil ta delež približno 23 %, v pomurski pa 31 %. Večje predpisovanje v vzhodnih slovenskih regijah v primerjavi z zahodnimi opažajo že več let. Pri otrocih do 14. leta je razlika med območji z največjim in najmanjšim predpisovanjem skoraj dvakratna, pri čemer je Simonović izpostavil Pomurje in severno Primorsko.« Prim. dr. Simonović je poudaril, da bi te razlike težko pripisovali pogostejšemu zbolevanju za bakterijskimi okužbami. Za boljše razumevanje razlik potrebujemo dodatne analize, zdravnikom pa je treba zagotoviti podporo pri odločanju, kdaj je antibiotik potreben in kateri je najprimernejši.

Prim. Helena Ribič, specialistka klinične mikrobiologije in nacionalna kontaktna oseba za protimikrobno odpornost (AMR), ki deluje na NLZOH in NIJZ, je predstavila pomen spremljanja odpornosti bakterij. Podatki za leto 2025 pri najtežjih okužbah kažejo, da se stanje slabša. »Trend ni ugoden, odpornost se povečuje. Razmere za zdaj še niso alarmantne, vendar se lahko brez ustreznega preprečevanja in obvladovanja okužb hitro poslabšajo, kot se je že zgodilo v nekaterih drugih, tudi sosednjih državah.« V mikrobioloških laboratorijih vsak dan preiskujejo vzorce bolnikov, med njimi brise ran in urin, ter ugotavljajo povzročitelje okužb in njihovo občutljivost za antibiotike. Rezultati zdravnikom pomagajo presoditi, ali je antibiotik, ki so ga izbrali ob začetku zdravljenja, ustrezen. Zbrani podatki omogočajo tudi spremljanje odpornosti v posamezni bolnišnici, regiji in državi. Na njihovi podlagi strokovnjaki pripravljajo smernice za zdravljenje, določajo prednostne ukrepe in preverjajo, ali so bili ti učinkoviti.

Prof. dr. Tatjana Lejko Zupanc, predsednica Nacionalne komisije za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb pri Ministrstvu za zdravje, je opozorila na breme okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo: »V zadnji evropski presečni raziskavi je imelo na dan raziskave dokazano bolnišnično okužbo 8,2 % bolnikov v slovenskih bolnišnicah. To je nekoliko več od evropskega povprečja in precej več kot v predhodni raziskavi iz leta 2017.«

Po ocenah, ki jih je predstavila, je na kateri koli dan v evropskih bolnišnicah približno 100.000 bolnikov z bolnišnično okužbo, v Sloveniji pa okoli 400. V enem letu bolnišnično okužbo v slovenskih bolnišnicah dobi več kot 10.000 bolnikov. Te okužbe lahko ogrozijo življenje, podaljšujejo hospitalizacije in bolnikom povzročajo veliko trpljenja: »Z doslednim izvajanjem ustreznih ukrepov bi lahko preprečili od 30 do 50 % bolnišničnih okužb. Za to potrebujemo usposobljene zdravstvene delavce, infrastrukturo, ki zmanjšuje možnost prenosa okužb, ter pravočasno prepoznavanje bolnikov, ki so nosilci odpornih bakterij. Preprečevanje okužb mora biti sestavni del vseh zdravstvenih dejavnosti.« Velik problem pa je ker samo polovica slovenskih bolnišnic izpolnjuje kadrovske normative za sestre pri obvladovanju bolnišničnih okužb. Primanjkuje tudi zdravnikov, ki se ukvarjajo s tem področjem. Pomembna ovira so prostorske razmere, saj preprečevanje prenosa okužb zahteva možnost namestitve v enoposteljnih sobah ali ustreznega ločenega nameščanja skupin bolnikov. »Slovenija je žal na repu po številu enoposteljnih sob v Evropi,« je poudarila prof. dr. Lejko Zupanc.

Nova državna strategija »Eno zdravje« za obdobje 2026–2030 v skladu z evropskimi priporočili določa ukrepe za obvladovanje mikrobne odpornosti, odgovornosti za njihovo izvajanje ter potrebne kadrovske in finančne vire. Napredek bo spremljan z merljivimi kazalniki, strategija pa poudarja tudi izobraževanje, ozaveščanje, raziskave in mednarodno sodelovanje za ohranitev učinkovitosti protimikrobnih zdravil.

Ob tej priložnosti smo na Zdravniški zbornici Slovenije odprli tudi mednarodno razstavo ilustracij »Rišemo odpornost mikrobov« v kateri je sodelovalo 30 ilustratork in ilustratorjev iz 30 evropskih držav, med njimi tudi slovenska ilustratorka Alja Horvat. S prizori iz vsakdanjega življenja prikazujejo, kako lahko vsak od nas prispeva k ohranjanju učinkovitosti antibiotikov in drugih protimikrobnih zdravil.