Avtor tega prispevka je Nova24TV.

Leto dni po tragični smrti Aleša Šutarja v Novem mestu se znova zastavlja vprašanje, zakaj država kljub dolgoletnemu poznavanju romske problematike ni zagotovila trajnejšega izboljšanja razmer.
Opozorila županov jugovzhodne Slovenije in Posavja kažejo, da težave ostajajo. Ob tem se ustvarja vtis, da je treba rešitve šele poiskati, čeprav so že dolgo znane.
Sistemsko delo v obdobju 2020–2022
Vlada Janeza Janše je leta 2020 ustanovila medresorsko delovno skupino za obravnavo romske problematike, ki sem jo vodil najprej kot državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve, pozneje pa kot generalni direktor policije. V njej so sodelovali predstavniki državnih organov, lokalnih skupnosti in romske skupnosti.
Izhodišče je bilo jasno: romske problematike ni mogoče reševati z ukrepi enega samega resorja. Policija skrbi le za javni red in varnost, ne more pa nadomestiti izobraževalnega sistema, socialnih služb, zaposlovalne politike ali pristojnosti občin. Zato smo oblikovali celovit pristop, ki je povezoval ta področja z urejanjem bivanjskih razmer in spoštovanjem pravnega reda.
Do marca 2022 je delovna skupina opravila osem rednih in tri dopisne seje ter dokončno oblikovala predloge sistemskih sprememb. Po zahtevnem medresorskem usklajevanju je skupina decembra 2021 soglašala s temeljito preoblikovanim Nacionalnim programom ukrepov za Rome za obdobje 2021–2030, ki ga je nato sprejela vlada. Namen našega dela ni bil zgolj pripravljati dokumente, temveč zagotoviti njihovo izvajanje z jasno določenimi nalogami in odgovornostmi ministrstev.
Štiri leta brez pričakovanega preboja
Po menjavi oblasti junija 2022 je Golobova vlada prevzela vzpostavljeno medresorsko strukturo in veljavni nacionalni program za Rome. Vodenje delovne skupine je prevzel dr. Anton Grizold, pozneje pa Helga Dobrin. Kljub nadaljevanju dela skupine ključne težave niso bile odpravljene. Zastavlja se vprašanje, ali je bil razlog v nezmožnosti izvajanja pripravljenih rešitev ali pa tudi v pomanjkanju politične volje.
Posebno zgovorna je zakonodajna pobuda enajstih županov jugovzhodne Slovenije in Posavja, ki so leta 2023 s podpisi več kot 30.000 državljanov vložili predloge sprememb štirih zakonov. Nanašali so se na družinske in socialnovarstvene prejemke, zaposlovanje ter pogoje za pridobitev vozniškega dovoljenja. Državni svet jih je podprl, vendar so bili trije predlogi zavrnjeni, sprejeta pa je bila novela zakona o urejanju trga dela. Zavrnjene rešitve po mojem vedenju niso bile nadomeščene s primerljivo učinkovitimi ukrepi.
Avgusta 2024 je vlada zaradi zaostrenih varnostnih razmer sklicala nujno sejo delovne skupine in napovedala posebno podskupino za varnostno problematiko. Opozorila lokalnih skupnosti so se nadaljevala.
Oktobra 2025 je sledila tragična smrt Aleša Šutarja. Sprejeta je bila interventna zakonodaja za zagotavljanje javne varnosti, vendar takšni segmentarni ukrepi ne morejo nadomestiti celovite rešitve romske problematike.
Varnostna statistika zahteva razlago
Ob prvi obletnici Šutarjeve smrti so bili objavljeni podatki, po katerih se je na območju Policijske uprave Novo mesto število kršitev javnega reda in miru zmanjšalo za približno 18,7 odstotka, medtem ko naj bi se število tatvin povečalo za 24,4 odstotka, poškodovanj tuje stvari pa za 45,9 odstotka. Policija je podala oceno, da so varnostne razmere »stabilne«, kar koli že to lahko pomeni. Vendar takšna ocena zahteva strokovno obrazložitev, posebno kadar lokalne skupnosti opozarjajo na ponavljajoče se težave.

Nova vlada pred preizkusom odgovornosti
Po junijski zamenjavi oblasti je odgovornost za nadaljnje reševanje romske problematike prevzela nova vlada Janeza Janše.
Znana je julijska pobuda ministrstva za pravosodje za ponovno vzpostavitev medresorske delovne skupine v okviru Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti. Takšna ureditev je obstajala že pred letom 2020, vendar ni zagotovila pričakovanih rezultatov.
Težava ni bila v pomanjkanju strokovnih predlogov ali medresorskega usklajevanja, temveč predvsem v neizvajanju nalog. Posamezna ministrstva svojih zadolžitev niso obravnavala z ustrezno resnostjo. Za neizvajanje konkretnih zadolžitev ni bil nihče poklican na odgovornost. Nihče. In to kljub izjemnemu strokovnemu in organizacijskemu prizadevanju urada za narodnosti.
Zato zgolj vrnitev k nekdanji organizacijski ureditvi ne bo zadostovala. Urad za narodnosti lahko usklajuje delo, ne more pa namesto ministrstev izvrševati njihovih pristojnosti.
Na srečanju 7. oktobra 2026 v Novem mestu so se z župani sestali minister za notranje zadeve Franci Matoz, ministrica Mateja Ribič ter minister Anže Logar. Obravnavali so javno varnost, socialno politiko, izobraževanje in zaposlovanje. Minister Matoz je priznal nezadovoljive varnostne razmere ter napovedal okrepljeno policijsko ukrepanje. Dogovorjen je bil pregled napredka po treh mesecih.
Obisk vlade v jugovzhodni Sloveniji 3. in 4. novembra 2026 je prinesel dodatne napovedi ukrepov na področju varnosti, izobraževanja in urejanja romskih naselij.
Takšni posveti so potrebni, vendar jim morajo slediti konkretni ukrepi. Iz javno predstavljenih informacij za zdaj ni razviden načrt z določenimi zadolžitvami ministrstev, roki in merili uspešnosti.
Od dogovorov k rezultatom
Delovna skupina za obravnavo romske problematike bi morala pregledati znane sistemske predloge iz obdobja 2020–2022 in ugotoviti, kateri so bili izvedeni, delno uresničeni ali opuščeni. Enako velja za pobudo županov in pozneje sprejete ukrepe. Na tej podlagi bi lahko za vlado pripravila predloge prednostnih nalog, odgovornih nosilcev in merljivih ciljev.
Smiselno je obnoviti tudi dialog s predstavniki romske skupnosti, vendar ponovno usklajevanje ne sme postati razlog za odlašanje. Spoštovanje zakonskih obveznosti in zagotavljanje javne varnosti nista odvisna od soglasja interesnih skupin.
Prednost morajo imeti obvezno izobraževanje otrok, zaposlovanje delovno sposobnih oseb, zakonito urejanje bivanjskih razmer ter preprečevanje nasilja. Socialna politika mora pomagati ljudem v stiski in spodbujati vključevanje v delo. Poseben položaj romske skupnosti ne pomeni izvzetja iz splošnih pravnih obveznosti, protipravnih ravnanj posameznikov pa ni dopustno pripisovati celotni skupnosti.
Čas je za nadaljevanje začetega dela
Leto po Šutarjevi smrti ni več dovolj ugotavljati, da je romska problematika kompleksna in zahteva sodelovanje številnih institucij. To je bilo znano že pred leti. Golobova vlada ni dosegla pričakovanega preboja. Sedanja vlada pa ima možnost, da že pripravljene predloge ponovno ovrednoti, jih dopolni in zagotovi njihovo uresničitev.
Država ne potrebuje novega začetka razprave o že znanih problemih. Potrebuje nadaljevanje začetega dela, odločno ukrepanje in predvsem odgovornost za dosežene merljive rezultate.
To bi bilo najprimernejše sporočilo ob prvi obletnici tragične smrti Aleša Šutarja.
Dr. Anton Olaj, pravnik, osamosvojitelj, nekdanji generalni direktor policije (Demokracija)
The post Štiri leta izgubljenih priložnosti za reševanje romske problematike first appeared on Nova24TV.
Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Štiri leta izgubljenih priložnosti za reševanje romske problematike z dne, 22.11.2026 12:44, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/stiri-leta-izgubljenih-priloznosti-za-resevanje-romske-problematike/
