Na podlagi Šutarjevega zakona je bilo ob razglasitvi dveh varnostno tveganih območij ter ukrepov Fursa izvedenih še več aktivnosti. Predsednik strokovnega sveta vlade za evalvacijo izvajanja zakona Branko Lobnikar ugotavlja, da je manj kršitev javnega reda in miru ter večja stopnja občutka varnosti v okoljih s poostrenimi policijskimi ukrepi.
V nedeljo bomo v Sloveniji praznovali kulturni praznik, Prešernov dan. Ta je eden od sedmih praznikov, ki so hkrati tudi dela prosti dnevi, a bodo letos padli na konec tedna. V koalicijski Levici zato predlagajo, da bi vsako leto imeli enako število prostih dni.
Naročite se na kanal! | V 3. epizodi Izjav tedna se ozremo na dogodke zadnjih dveh tednov. Pestro je bilo v bizarni aferi Burgerji, glavna akterja Nika Kovač in Anže Logar. Žan Mahnič je zakuril javnost (z uradom za deportacije), a ni pa skliznil – je pa zato Tamara Vonta. Poleg Epsteinovih so bili objavljeni tudi Pečečnik Files, sicer le z enim, a jasnim sporočilom. Odvila se je konvencija Socialnih demokratov, pred volitvami je v akcijo stopil Milan Kučan. Na sporedu pa sta bili tudi dve izjemno napeti oddaji Tarča, prav ta pa gre v nos mlademu poslancu Žavbiju, ki za voditeljico Eriko ni šparal besed. Glejte do konca,
Viri: RTV Slovenija, n1info.si, 24ur.com, X.com
Music from #InAudio: https://inaudio.org/
Detective Story
Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom IZJAVE TEDNA #3 – Deportacije, Logarjevi burgerji, drama v Tarči (9.2.2026) | Politika Slovenije z dne, 2026-02-08 23:58:16, avtorja Politika Slovenije.
Kako visok bo dimnik ljubljanske sežigalnice? Gregor Golja, ki v Energetiki bdi nad projektom sežigalnice, obljublja, da bodo pri sežigalnici zasledovali uporabo najsodobnejše tehnologije. V sežig bodo šli samo dejanski odpadki, ki jih ni mogoče več reciklirati.
V podkastu Vroča tema na kulturni dan objavljamo pogovor s producentom Davidom Sipošem in igralcem Jernejem Kuntnerjem. Pogovarjali smo se o filmu Exodus 1945: Naša kri, ki so ga ustvarjali lansko poletje in 20. februarja letos prihaja v slovenske kinematografe.
S filmom potujemo v leto 1945, ko se je na naših tleh sicer končala vojna, vendar so se okrepili napadi boji med dvema poloma, med brati, sosedi, prijatelji. Napadeni so bili tisti, ki niso bili razmišljali ‘prav’ oziroma niso spadali pod okrilje zmagujočega režima. Tudi tisti, ki so si želeli le živeti in preživeti, so morali sprejeti odločitve, ki so bile za marsikoga usodne.
Film je premiero doživel v Ameriki, kjer so ga toplo sprejeli, predvsem tisti, po katerih se pretaka naša kri in so v zgodbo vpleteni neposredno oziroma preko družinskih vezi.
Kakšna zgodba pa ga bo pričakala v naših kinematografih, s potomci tistih, ki so si leta 1945 delili podobne usode? O tem več po 20. februarju, ko si bomo film lahko ogledali v slovenskih kinematografih. Za predokus pa prisluhnite pogovoru, ki ga je vodila Meta Černe.
Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom David Sipoš in Jernej Kuntner: Exodus 1945 – Naša kri (Vroča tema, 8. 2. 2026) z dne, 2026-02-08 16:52:19, avtorja Domovina.je: medij, ki širi obzorja.
Na prvi dan zimskih olimpijskih iger v Italiji je več požarov poškodovalo ključno železniško infrastrukturo na severu države, kar preiskovalci obravnavajo kot namerno sabotažo z požigom. Incidenti so povzročili večurne zamude v železniškem prometu in sprožili obsežno varnostno preiskavo.
Po navedbah lokalnih oblasti so trije ločeni požari poškodovali železniško infrastrukturo na progah med Bologno in Benetkami, kar je v soboto zjutraj povzročilo zamude, dolge tudi do 2,5 ure. Motnje so bile zaznane tudi na železniški povezavi proti Benetkam, dodatni požar pa je izbruhnil še ob tirih, ki vodijo proti obalnemu mestu Pesaro.
Italijanski železniški uradniki so izključili tehnične okvare ali nesreče ter potrdili, da gre za namerno povzročeno škodo. Preiskovalci so na kraju dogodkov našli eksplozivno napravo in prerezane kable, kar je italijansko ministrstvo za promet označilo kot resno sabotažo.
Po navedbah ministrstva je način delovanja podoben napadom na francosko železniško omrežje med poletnimi olimpijskimi igrami v Parizu leta 2024.
Oblasti preiskujejo povezave med protesti skrajnih levičarjev, ki so pustošili po Milanu in želeli vdreti v olimpijsko vas, da bi poiskali izraelske atlete.
🚨 BREAKING:
Second day of anti-israel protests in Italy 🇮🇹
Italian Protestors are RAIDING Olympics venues in search of israeli terrorists and tourists.
Italian police deployed a water cannon and tear gas. Full chaos is breaking out at the Olympics. pic.twitter.com/WoVOYBrVFi
Podpredsednik italijanske vlade in minister za promet Matteo Salvini je v izjavi za BBC poudaril, da dogodki ne bodo omajali ugleda države: “Ta dejanja brez primere resnosti v nobenem primeru ne mečejo sence na podobo Italije v svetu – podobo, ki jo bodo igre še dodatno okrepile in naredile bolj pozitivno.”
Matteo Salvini (Foto: STA)
Preiskava še poteka
Za sabotažo doslej nihče ni prevzel odgovornosti. Železniški promet na hitri progi pri Bologni je bil sicer ponovno vzpostavljen že v soboto popoldne.
Omenjena železniška linija je ena ključnih povezav, ki gledalcem omogočajo obisk olimpijskih prizorišč na območju, ki se razteza več sto kilometrov čez Alpe in Dolomite na severu Italije.
Primer preiskujejo tudi enote za protiterorizem in prometno varnost, ki skušajo ugotoviti, kdo stoji za napadi in ali obstaja širša grožnja v času olimpijskih iger.
“Kar je Dante za Italijane in Goethe za Nemce, je Prešeren za Slovence,” je pomembnost Franceta Prešerna v preteklosti opisal akademik Janko Kos, ki velja za Prešernovega največjega poznavalca. Osmega februarja vsako leto zaznamujemo smrt Franceta Prešerna, največjega slovenskega pesnika. Ta dan ni le priložnost za spominjanje in čaščenje njegovega izjemnega dela, temveč tudi za slavljenje slovenske kulture, ki se je v marsičem oblikovala in razvijala prav pod njegovim vplivom.
Francetu Prešernu ne posvečamo pozornosti le zaradi pesniškega opusa, temveč tudi zaradi njegove vloge pri oblikovanju slovenske nacionalne zavesti in identitete.
Vsak Slovenec zagotovo pozna dela Krst pri Savici, Turjaška Rozamunda, Povodni mož in še številne druge. Če ne prej, se je z njimi srečal že v osnovni šoli, saj je Prešeren tudi avtor slovenske himne Zdravljica. Ta še danes odmeva na vseh dogodkih in je tako rekoč eden od pečatov slovenstva, ki ga Slovenci in Slovenke puščajo doma in po svetu. Deluje tudi “spravno”, saj v sedmi kitici pozdravlja vse narode, jih združuje in med njimi uveljavlja spravo. Ob tem ne preseneča, da je Prešernu posvečen tudi poseben dan, 8. februar, ki je namenjen tudi čaščenju njegovih izjemnih del. Od Prešerna namreč izhaja celotna slovenska kultura.
To je v preteklosti poudaril tudi akademik Janko Kos, ki je Prešerna primerjal z drugimi svetovno znanimi književniki. “Tako kot je dal Dante v nekem smislu pečat italijanstvu, lahko podobno rečemo tudi za Prešerna. Prešeren je gotovo za Slovence, kar je Goethe za Nemce in kar je Puškin za Ruse,” je poudaril. Kos je prepričan, da je njegov pomen predvsem v tem, da je ustvaril delo, ki je za Slovence centralno. S tem je mislil na Krst pri Savici, v katerem so zbrane vse dileme ljudstva in narodne kulture, saj v interpretacijah najdemo težave, ki jih poznamo tudi danes.
Prešeren se je rodil 3. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem in bil izjemen učenec, dijak ter študent, ki je zaradi očitne naklonjenosti do slovenskega jezika in literature ostal brez pravice do dostojnega položaja in advokature. Revščina in politične blokade so povzročile, da se ni mogel poročiti z bogato Primičevo Julijo, ki je ostala le lep in navdihujoč spomin. Druga velika ljubezen, domovina, ga je navdihovala do smrti.
Foto: STA
Prešeren je povedel Slovence v Evropo in evropsko kulturo, ko se je naslonil na celotno antično, srednjeveško, renesančno in sodobno romantično kulturo. Še danes velja, da je bil Prešeren ljubezenski pesnik in da je bila ljubezen osrednja tema njegovih pesnitev. Druga tema njegovih del pa je vprašanje slovenstva, ali bomo še obstajali in kako naj sprejemamo zgodovinske spremembe, kot sta pokristjanjevanje in življenje pod Avstrijci. Kos je v preteklosti pojasnil, da je omenjena tema navzoča zlasti v Sonetnem vencu in Krstu pri Savici, zato ni prav, da na Prešerna gledamo kot na izključno ljubezenskega pesnika.
Foto: Rajko Slapernik, Krst pri Savici, 1935/ FB.
Prešeren je prihajal iz zelo katoliškega miljeja, kjer so bili vsi sorodniki močno povezani s katolištvom. Od cerkve se je po besedah Kosa oddaljil kot študent, čeprav je znano, da je v Kranju zadnje mesece pred smrtjo bral predvsem Sveto pismo. Mogoče je sklepati, da se je pozneje nagibal nazaj h krščanstvu, kar je najbolj vidno pri delu Krst pri Savici, v katerem gre za spreobrnjenje glavnega junaka Črtomirja. Prešeren je kljub vsemu na koncu umrl kot kristjan.
Slovenci moramo premagovati medsebojno sovražnost
Številna njegova dela so svobodomiselna, po drugi strani pa izvirajo iz krščanstva. Sprava med njima je vidna tudi v Zdravljici, čeprav je večina kitic izrazito nacionalno usmerjenih. Kos je pojasnil, da je bilo Prešernovo izročilo na tej socialnopolitični ravni, da moramo Slovenci misliti na zbližanje z drugimi narodi in premagovati medsebojno sovražnost. S tem je mislil na spravo med slovanskimi narodi, ki so bili v njegovem času zelo razdvojeni ali drug do drugega celo sovražni.
Foto: STA
France Prešeren je bil mojster poezije, domoljub in intelektualec, ki je v svojih delih pozival k miru in spravi. Osmega februarja se z državnim praznikom poklanjamo spominu na velikega Slovenca in osrednji osebnosti slovenske poezije.
Ta stran uporablja piškotke. Če jih ne dovolite, stran morda ne bo delovala pravilno. Ali jih želite omogočiti? Radio.Brezice.Eu uporablja piškotke, s katerimi omogočamo kvalitetno uporabniško izkušnjo in pravilno delovanje vseh funkcij spletne strani. Za nadaljevanje uporabe naše strani se morate strinjati s piškotki. Piškotke uporabljamo za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in funkcionalnosti spletne strani.
To spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje med brskanjem po spletnem mestu. Od teh se piškotki, ki so kategorizirani kot potrebni, shranijo v vaš brskalnik, saj so bistveni za delovanje osnovnih funkcij spletnega mesta. Uporabljamo tudi piškotke tretjih oseb, ki nam pomagajo analizirati in razumeti, kako uporabljate to spletno mesto. Ti piškotki bodo shranjeni v vašem brskalniku samo z vašim soglasjem. Imate tudi možnost, da zavrnete te piškotke. Toda zavrnitev nekaterih od teh piškotkov lahko vpliva na vašo izkušnjo brskanja.
Piškotki, ki jih uporabljamo za izboljšanje uspešnosti delovanja spletne strani, ki uporabnikom omogoča hitrejše delovanje strani in boljšo uporabniško izkušnjo.
Analitični piškotki so uporabljeni za ugotavljanje kako uporabniki uporabljajo spletno stran, število obiskovalcev in podobno.
Piškotek
Trajanje
Opis
__gads
1 year 24 days
The __gads cookie, set by Google, is stored under DoubleClick domain and tracks the number of times users see an advert, measures the success of the campaign and calculates its revenue. This cookie can only be read from the domain they are set on and will not track any data while browsing through other sites.
_ga
2 years
The _ga cookie, installed by Google Analytics, calculates visitor, session and campaign data and also keeps track of site usage for the site's analytics report. The cookie stores information anonymously and assigns a randomly generated number to recognize unique visitors.
_ga_4SPM0Y9K5G
2 years
This cookie is installed by Google Analytics.
_gat_gtag_UA_240773228_1
1 minute
Set by Google to distinguish users.
_gid
1 day
Installed by Google Analytics, _gid cookie stores information on how visitors use a website, while also creating an analytics report of the website's performance. Some of the data that are collected include the number of visitors, their source, and the pages they visit anonymously.
CONSENT
2 years
YouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
UID
2 years
Scorecard Research sets this cookie for browser behaviour research.
Oglaševalski piškotki služijo uporabnikom za prikaz relevantnih oglasov.
Piškotek
Trajanje
Opis
mc
1 year 1 month
Quantserve sets the mc cookie to anonymously track user behaviour on the website.
NID
6 months
NID cookie, set by Google, is used for advertising purposes; to limit the number of times the user sees an ad, to mute unwanted ads, and to measure the effectiveness of ads.
test_cookie
15 minutes
The test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE
5 months 27 days
A cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSC
session
YSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devices
never
YouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-id
never
YouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextId
never
This cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requests
never
This cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.