Čeprav je vojaška prihodnost Zahoda zelo slaba glede na obstoječe stanje in trende, pa so v svetu določena dogajanja in potenciali, ki obetajo Zahodu, da bi s pomočjo pametnih politik ter premišljenega strateškega delovanja in načrtovanja še lahko preprečil svoj prihajajoči vojaški polom in vsaj uravnotežil situacijo v odnosu do nasprotnikov, če že ne prevladal.

V prvih štirih delih pričujoče serije smo predvsem opisovali, v čem Zahodu na vojaškem področju v sedanjosti oz. prihodnosti slabo kaže, v tem, sklepnem delu serije pa se osredotočamo na pozitivna dogajanja za Zahod, ki Zahodu omogočajo možnost, da se še izvleče iz vojaške godlje, v katero se je zapletel zaradi lastne krivde oz. lahkomiselnosti.

Ukrajinska in iranska vojna sta za Zahod vojaški budnici

Prav ukrajinska in iranska vojna, ki smo ju opisovali v drugem delu pričujoče serije, sta za Zahod poleg šokantnega razkritja o njegovih vojaških pomanjkljivostih oz. nesposobnostih, da bi bil v hitro prihajajoči prihodnosti, ki prinaša novo hladno vojno, o kateri smo pisali v tretjem delu te serije, na nek način pozitivna izkušnja. Zakaj? Obe vojni sta za Zahod relativno neškodljivi. V ukrajinski vojni obračunavata nekdanja konstitutivna dela Sovjetske zveze, ki je bila v času hladne vojne nosilka t. i. vzhodnega komunističnega bloka. Vojna se torej ne dogaja znotraj zahodne civilizacije, čeprav tako marsikomu zmotno izgleda, ker si Ukrajina želi postati del Zahoda in ker je bil njen zahodni del dolga stoletja del Zahoda kot sestavni del Litve, Poljske in Avstrije. Zahod v vojni sodeluje s pomočjo Ukrajini, ker bi rad, da Ukrajina “prestopi” v zahodno civilizacijo, Rusija pa tega noče.

Če Ukrajini spodleti, Zahod dejansko ničesar ne izgubi, pač pa nečesa ne pridobi. Na drugi strani z neuspehom ZDA v iranski vojni (ki še ni dokončen) Zahod prav tako ne izgubi kaj dosti, razen morda vojaškega ugleda pred prihajajočimi nasprotniki v novi hladni vojni (Kitajska in Rusija). A tudi to ni usodno, ker se v tem trenutku Rusija in Kitajska Zahoda vojaško še vedno bojita, saj se zavedata, da Zahod s pomočjo Ukrajini in z intervencijo v Iranu ni mobiliziral polne vojaške sile. Obe vojni sta tako odlična streznitev za Zahod, ki mora zdaj razumeti, da bo vojskovanje 21. stoletja popolnoma drugačno, kot je bilo vojskovanje 20. stoletja, in mora v skladu s tem ustrezno prilagoditi vojaške doktrine.

Vojaška šahovska partija lisjaka Trumpa

Čeprav se večina zahodnih voditeljev zaradi delovanja ameriškega predsednika Trumpa v mednarodni skupnosti zgraža, je njegovo delovanje za Zahod dolgoročno koristno. Trump nastopa kot provokator in ekstremno fleksibilen politik, ki uporablja težke besede in (relativno) mehka dejanja. Če bi bilo obratno, bi bilo nevarno; ker pa je tako, so dolgoročno njegovi manevri za Zahod dobri. Prvič, ko Trump deluje, se Zahodu sovražni akterji hitreje razkrijejo, ker je Trump nepredvidljiv in v svetu povzroča nepredvidljive situacije. Tako so Kitajci denimo javno priznali, da jim je ukrajinska vojna v interesu, ker je Trump pokazal tako veliko naklonjenost Rusiji, da bi z zvijačnimi manevri poskusil izposlovati konec vojne z mirovnim sporazumom, da so številni Zahodnjaki (zmotno) mislili, da je Trump izdajalec Zahoda.

Drugič, z obujanjem Monroejeve doktrine, v okviru katere naj bi ZDA nadzorovale obe Ameriki, Trump v šahu drži venezuelski režim in je na dobri poti, da dokončno stori isto tudi s kubanskim, s čimer močno omejuje možnost ruskega in kitajskega strateškega in celo vojaškega povezovanja s posameznimi državami Latinske Amerike. To je tako delno zato, ker sta bila omenjena režima naravna zaveznika nasprotnikov ZDA, delno pa zato, ker so zdaj domače politične sile, ki bi imele drugje v Latinski Ameriki v prihodnosti nemara ideje, da bi se tesno povezovale s Kitajsko in/ali Rusijo v škodo ZDA, prestrašene, da bi to pomenilo padec njihovih vlad ali da bi politiki, ki bi take politične akcije vodili, celo osebno pristali v zaporih ZDA. To, da se države Latinske Amerike v prihajajoči hladni vojni ne bodo povezovale s Kitajsko in Rusijo, je za Zahod izključno dobro.

Tretjič, Trumpov napad na Iran je hkrati delovanje proti teokratski diktaturi, ki ogroža regijo, in hkrati test ameriške vojaške zmogljivosti, ki se je v primeru Irana izkazala za pomanjkljivo oz. nezadostno, torej vsaj slabo, če že ne katastrofalno. “Iranska šola” bo v vojaških krogih ZDA in Zahoda odmevala oz. bo pomnjena še dolgo po tem, ko Trump ne bo več predsednik. Vojaški strategi v ZDA zdaj natančno vedo, kje so njihove omejitve in pomanjkljivosti, in lahko že zdaj delujejo v smeri, da te pomanjkljivosti odpravijo oz. izboljšajo, četudi bo vojaška akcija primerljiva iranski ali bistveno večja od nje, potrebna šele čez dvajset ali trideset let. To, da je Iran zaradi bombardiranja in gospodarske blokade ZDA zdaj oslabljen, je za Zahod kvečjemu dobro.

Četrtič, Trump je z angažmajem za mir v Ukrajini dokazal, da hladni in nedostopni Rusi vendarle niso tako hladni in nedostopni, da se ne bi mogel Zahod z njimi pogovarjati, pogajati ali celo izposlovati zavezništva, če bi se to pokazalo za Zahod nujno v odnosu do Kitajske ali (morda za Evropo celo življenjskega pomena) v odnosu do teokratsko radikalizirane in potencialno agresivne islamske civilizacije. Rusija je Zahodu podobna in ima zgodovino stoletnega zbliževanja z Zahodom, ki se lahko ponovno obudi, če bodo zahodni politiki dovolj pametni in bo Zahod to nujno potreboval.

Ukrajinsko mojstrstvo na področju vojskovanja z droni

Res je, da je Iran ruski in kitajski zaveznik, kar je za Zahod slabo, saj je Iran na področju vojskovanja z droni vodilni v poceni strateškem dosegu dronov in asimetričnem ustrahovanju nasprotnika. Po drugi strani pa je v tem trenutku na področju vojskovanja z droni v smislu taktične inovativnosti in integracije umetne inteligence na bojišču vodilna na svetu Ukrajina. Brez pomoči Irana bo Zahod brez večjih težav kopiral njegove metode, medtem ko je pomoč Ukrajincev kot zaveznikov na tem področju neprecenljiva. To pomeni, da ima z Ukrajino Zahod primerjalno prednost pred nasprotniki zaradi praktične izkušnje Ukrajincev, ki se z droni vojskujejo že leta.

Vse, kar je potrebno, je, da Zahod uporabi ukrajinske izkušnje in znanje ter nadgradi svoje vojaške doktrine. Tisti vojaški blok, ki bo na področju vojskovanja z droni in umetno inteligenco v prihodnosti najmočnejši na svetu in bo hkrati razvil številčno neskončne količine poceni, a učinkovitih dronov, bo vojaška sila 21. stoletja številka ena. Hkrati je Zahod dovolj tehnološko podkovan, da ukrajinsko izkušnjo še nadgradi in da popelje vojskovanje dronov na višjo raven, kar pomeni tudi razvoj motenja nasprotnikovih dronov, na primer z majhnimi elektromagnetnimi sunki. To, kar so bili med drugo svetovno vojno tanki in vojaška letala in po drugi svetovni vojni jedrsko orožje, bodo v 21. stoletju droni in umetna inteligenca, in Zahod se mora temu bliskovito prilagoditi, sicer v novi hladni vojni ne bo imel možnosti, da izide iz nje kot zmagovalec ali vsaj kot neporažen. Zahod bi moral postati in ostati dronska supersila in supersila na področju umetne inteligence za potrebe vojskovanja, za katero mora svet vedeti, da bo ustavila vsako armado, ki bi denimo hotela vstopiti v Evropo, četudi ima Evropa zaradi demografskega dejavnika pomanjkanje vojakov.

mag. Tadej Ian

The post Civilizacijski vojaški polom Zahoda 5: Žarek upanja first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Civilizacijski vojaški polom Zahoda 5: Žarek upanja z dne, 2026-10-11 23:37:39, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/civilizacijski-vojaski-polom-zahoda-5-zarek-upanja/