Avtor tega prispevka je Nova24TV.

Ko se je vlada odrekla tožbi proti Izraelu, ki jo je sprožila koruptivna vlada Južne Afrike, je bil to jasen indic, da so zloglasni prisluhi dosegli svoj namen, saj so takoj zatem presahnili. Zato je ključno, da javnost izve, kateri politiki na levici so glasovali proti pridružitvi tožbi, čeprav so se pred tem tožbo pol mandata predstavljali kot eno od osrednjih zunanjepolitičnih točk mandata. Postavlja se upravičeno vprašanje, zakaj vlada pod vodstvom Roberta Goloba ne razkrije, kako so posamezni ministri glasovali glede morebitne tožbe proti Izraelu.

Na portalu Info360 so zahtevali vpogled v glasovanje in bili zavrnjeni. O odločitvi, s katero so zavrnili vpogled v glasovanje premierja in ministrov o pridružitvi tožbi zaradi domnevnega genocida nad Palestinci, je navedenih več spornih in slabo utemeljenih razlogov. Med drugim trdijo, da bi razkritje teh podatkov resno škodovalo delovanju vlade. Ker informacij niso želeli posredovati, bo do njih očitno mogoče priti šele prek pritožbe na informacijskega pooblaščenca.

Spomnimo, potem ko je slovenska vlada dolgo hvalila tožbo Južne Afrike proti Izraelu in pogosto omenjala, da se ji bo pridružila, se to zdaj ne bo zgodilo. Kot poroča RTV Slovenija, se slovenska vlada ni odločila pridružiti tožbi proti Izraelu zaradi domnevnega genocida v Gazi, ki jo je na Meddržavno sodišče v Haagu vložila Republika Južna Afrika. Sprememba stališča vlade oziroma zunanje ministrice Tanje Fajon je marsikoga presenetila, nekateri pa so se pričeli spraševati, kaj je v ozadju.

Odločitev je še posebej presenetljiva, ker je predlog za pridružitev pripravilo prav ministrstvo za zunanje zadeve in ga je podpirala zunanja ministrica Tanja Fajon, vendar na vladi ni dobil večinske podpore. Po besedah ministrice je bila razprava “čustveno zahtevna”, nekateri ministri pa so opozarjali predvsem na varnostna tveganja in širše razmere v regiji.

Fajonova je takrat menila, da je bila odločitev morda zamujena priložnost za podporo mednarodnemu pravu in delu sodišča, hkrati pa je omenila tudi zunanje pritiske velesil. Kljub tej odločitvi pa – je poudarila Tanja Fajon – Slovenija ostaja kritična do politike izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja do Palestincev in poudarja spoštovanje mednarodnega in humanitarnega prava.

Vlada noče povedati, kdo je glasoval proti tožbi

Kot rečeno, je bilo glasovanje ministrov tajno, zato ni znano, kdo je predlog podprl ali mu je nasprotoval.

Ker uradni podatki o glasovanju niso dostopni, je bil vložen zahtevek po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, vendar ga je vlada zavrnila. Generalna sekretarka je med razlogi navedla, da bi razkritje povzročilo motnje ali celo nepopravljivo škodo pri delovanju vlade, vendar teh trditev ni konkretno utemeljila.

Takšna razlaga je v nasprotju z načelom transparentnosti. Tudi nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je v podobnih primerih poudarila, da zgolj splošne navedbe o morebitnih motnjah ne zadostujejo – organ mora jasno pojasniti, zakaj bi razkritje določenega dokumenta dejansko škodovalo njegovemu delovanju. Poleg tega je bilo v zavrnitvi navedeno, da rezultati glasovanja ne sodijo med dokumente sej vlade, kar prav tako ne drži. Po prejšnjih odločbah informacijskega pooblaščenca lahko med takšne dokumente spadajo tudi magnetogrami oziroma zapisi poteka sej.

Zato ostaja odprto vprašanje, zakaj vlada vztraja pri prikrivanju teh informacij. O zahtevi portala Info360 bo na koncu odločil informacijski pooblaščenec, saj je bila zoper zavrnitev že vložena pritožba.

Kdo se boji Izraela?

Analitiki se sprašujejo, kaj je v ozadju takšnega salto mortale preobrata v zunanji politiki. Jasno je, da bi levim strankam tik pred volitvami takšna tožba kvečjemu koristila – pa ne le v levem volilnem bazenu, ampak tudi pri t. i. “woke” desnici oziroma desnici politične podkve, ki je prav tako zelo močno nastrojena proti Izraelu in ZDA.

Po lanski anketi Mediane 50,5 odstotka Slovencev meni, da bi morala Slovenija proti Izraelu uvesti sankcije, 29,8 odstotka anketiranih temu nasprotuje, 19,6 odstotka pa je bilo o tem vprašanju neodločenih. Protiizraelski sentimenti v Sloveniji torej presegajo politične delitve, zato bi vlada brez večjih težav pridružitev tožbi proti Izraelu “prodala” kot človekoljubno potezo, ne pa kot del predvolilnega teatra, namenjenega levici.

Po neuradnih informacijah naj bi ministri SD glasovali za pridružitev tožbi, ministri Gibanja Svoboda pa proti, medtem ko naj bi bil iz Levice prisoten le minister Luka Mesec. Uradni podatki o glasovanju, vključno s tem, kako je glasoval premier, niso znani. Je pa premier Robert Golob na Pop TV domnevno odločitev svojih ministrov branil z absurdno tezo, da so morda razmišljali, da bi taka sodba ves narod ožigosala kot “genociden”, kar je seveda absurd, čeprav je že sama tožba Južne Afrike dovolj absurdna.

Nekateri namigujejo, da ni naključje, da je poteza prišla le nekaj dni zatem, ko so Slovenijo začeli pretresati prisluhi. Prvak stranke SDS Janez Janša je bil tisti, ki je pričel prvi opozarjati, da je nenadna odločitev Golobove vlade še posebej nenavadna v luči aktualnega dogajanja. Potem ko je Golob Janšo na soočenjih obtožil, da je državo prodal tujcem, je Janša opomnil, da ko so se začeli objavljati posnetki prisluhov, ki močno obremenjujejo aktualno oblast in kažejo, da niti slučajno ne živimo več v pravni in demokratični državi, je prišlo do seje vlade, na kateri se je s preglasovanjem odstopilo od tožbe proti Izraelu, izraelska vlada pa se je za to javno zahvalila, in od takrat naprej se posnetki ne predvajajo več. “Izraelci so vas izsiljevali, zato ste odstopili od tožbe,” je bil jasen Janša. Sicer pa ni za pozabiti, da je celo ministrica Fajon izjavila, da so bili prisotni zunanji pritiski v zvezi s tožbo.

Kot kaže, je vse več takih, ki ne verjamejo narativu s strani Roberta Goloba, ki je v zvezi z odločitvijo slovenske vlade glede tožbe proti Izraelu vztrajal, da ni bilo pritiskov. “Nobenih pritiskov ni bilo, ne vem, o čem je ministrica govorila. Ministri Svobode so dali prednost odgovornosti pred načelnostjo,” je navedel po navedbah MMC in dodal, da bi bila vloga Slovenije pri tožbi, ki jo je sprožila Južna Afrika, zanemarljiva, potem ko vrsto mesecev ni zmogel najti dobre besede na račun Izraela.

Janša je sicer tudi po seji Sveta za nacionalno varnost po volitvah poudaril, da je zelo verjetno, da so bile tajne službe vmešane v dogajanje v Sloveniji in da je zaradi tega vmešavanja vlada odstopila od konkretne tožbe. “In to potem, ko je bilo objavljenih prvih pet ali šest posnetkov. Potem ko so odstopili, je bil objavljen samo še eden od štirih ali petih še najavljenih na spletni strani. Saj mislim, da še vedno obstaja. Nič ni objavljeno, prišla pa je zahvala izraelske vlade za to, da je Slovenija umaknila tožbo. Tako da če komu še tukaj kaj ni jasno, potem res ne vem, kje živimo,” je še bil jasen.

I. K.

The post Golobova vlada se boji povedati, kdo od njenih članov je volil v prid Izraela first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Golobova vlada se boji povedati, kdo od njenih članov je volil v prid Izraela z dne, 2026-04-21 20:00:26, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/golobova-vlada-se-boji-povedati-kdo-od-njenih-clanov-je-volil-v-prid-izraela/