Avtor tega prispevka je Nova24TV.

Letošnja komisija za podelitev Valvasorjevih nagrad je z izborom nagrajencev sprejela pomembno kulturno-politično usmeritev. Nagrajeni so bili strokovno delo, zvestoba in ljubezen do dediščine ter ustvarjalna bogatitev nacionalne in svetovne zakladnice.

Komisija pa je s svojo odločitvijo povedala tudi nekaj drugega. Nagrade ni podelila razstavi Mesto na meji v centru Epic, ki naj bi bila višek viškov Evropske prestolnice kulture GO 2025. Sam sem skozi lansko leto nekako upal, da bom lahko izvedel, koliko denarja je šlo za projekt Epic in razstavo Mesto na meji. Prav tako sem spraševal tudi o stroških stalne razstave Dosanjane sanje Vojaškega muzeja Slovenske vojske v Kadetnici v Mariboru.

Bilo je prav zabavno. Tudi po dveh pozivih informacijske pooblaščenke obema ustanovama so se obnašali, kot da jih napada nek sovražnik, pred katerim morajo braniti največje skrivnosti.

Milijon evrov?

Šlo je nekako takole. V Mestni občini Nova Gorica so naročili centru Epic, naj mi pošlje zahtevane podatke (stroški za postavitev razstave in tisk, honorarji …), iz Epica pa so odgovarjali, da to vedo na Mestni občini Nova Gorica. Če pustimo ob strani obupno zavoženo obnovo železniškega skladišča za več kot šest milijonov evrov, je jasno, da so bili stroški razstave verjetno več kot pol milijona evrov, saj je samo za nekakšna gradbena dela šlo več kot 300.000 evrov, za Kajo Širok več kot 85.000 evrov, kakih 30.000 evrov za oblikovalce itd. Nobenih podatkov ni mogoče dobiti o tem, kakšen je scenarij razstave, kje je bil odobren …

Iz Vojaškega muzeja Slovenske vojske so končno posredovali pogodbo, po kateri je bila cena razstave z DDV 475.964,70 evra. Nenavadno je, da so kljub taki vsoti delo brez razpisa zaupali podjetju RPS. Kako je bilo to mogoče?

Kaja Širok je Vesna Vuković slovenske kulture

V političnem smislu bi lahko rekli, da je projekt centra Epic koruptivno značilen za čas vlade Roberta Goloba in da je Kaja Širok Vesna Vuković slovenske kulture. Zaradi političnih povezav je postala direktorica Evropske prestolnice kulture GO! 2025. Potem jo je politična gravitacija zanesla na mesto državne sekretarke v Golobovem kabinetu. Že takrat je Bojan Požar opozarjal, da Širokova koruptivno najavlja, da se bo še vtikala v EPK.

Ko je po značilni feministični vragoliji odletela kot državna sekretarka, si je na neznan način, z neznanimi ljudmi in neznano vsebino zagotovila pogodbo brez meja. Tako brezmejno, da niti razstave ni postavila vse do konca EPK, knjižica pa je zamudila še skoraj eno leto.

In nihče ne pove, kakšne so bile njene pogodbene obveznosti glede razstave – ali jih je kršila?

In ob vsem tem je imela dovolj napuha, da je dala razstavo Mesto na meji kandidirati za Valvasorjevo priznanje! Sramota brez meja, res višek viška!

Res, močne so Golobove »bejbe«.

Katalog ali mašilo?

Razstavi Mesto na meji in Dosanjane sanje vsebinsko šepata. Najbolj enostavno bi lahko rekli, da Mesto na meji komaj kaj pove o Goriški, razstava Dosanjane sanje pa komaj kaj o vojakih in vojskah.

Obe razstavi imata knjižni dodatek, ki mu rečejo katalog. Toda to nista kataloga, ampak naključna nabora naključnih avtorjev, ki samo dodatno povedo, kako skromna sta avtorsko znanje in domišljija v obeh primerih. Ne nazadnje gre v dobršnem delu za prodajanje starih ali celo prastarih (zastarelih) besedil pod novo znamko in v novi embalaži.

Nemci?

O vsem tem sem pisal sam, posebno o polomiji v centru Epic in Mestu na meji, pa tudi Željko Oset. Kaja Širok je izkoristila svoje povezave in v medijih na dolgo in široko mlatila prazno slamo o inkluzivnosti in participativnosti, na jasno zastavljena vprašanja pa javno ni sposobna odgovoriti. Kaj hoče doseči z zakulisnimi intrigami, ki so več kot smešne, pa najbolje ve sama.

Dosanjane sanje v Kadetnici so bile javno komaj omenjene, v sami vojašnici so dobro skrite pred javnostjo.

Tudi v center Epic obiskovalci ravno ne derejo, kavarno so že zaprli.

Deset milijonov evrov in sveta Franja

Asta Vrečko je napovedala obnovo bolnice Franje. Pa naj stane, kolikor hoče. Franjo so naravne sile že nekajkrat podrle. In upanje, da jo bodo z lovilnimi pregradami za deset milijonov evrov obranili, je prazno. Samo po poplavah 2007 so v Franjo brez upa zmage vložili več kot štiri milijone evrov … Še bolj nenavadno je, da nisem opazil kake poglobljene muzejske razprave, ali lahko taka replika še ustreza strokovnim merilom.

A čebinska utopija je močna in Asta bo šla v zgodovino kot borka proti silam narave, ki so se zarotile zoper sveto Franjo. Muzejstvo pa bo kar molčalo?

Muzej slovenske osamosvojitve

Ko je bilo pod vlado Janeza Janše napovedano, da bo za Muzej slovenske osamosvojitve v nekaj letih šlo kakih osem milijonov evrov, so se uprli progresivni misleci v muzejstvu, zgodovinopisju in še kje.

Če seštejemo gornje vragolije, ki se jih tlači pod muzejstvo, je šlo v veter kakih petnajst milijonov evrov. Ali ne bi bil čas, da slovensko muzejstvo o tem kaj reče?

Asta in novo leto

Asta Vrečko bo šla v zgodovino še po nečem. Leta 2022 smo že pod njenim ministrovanjem uredili depo na prostem Muzeja novejše zgodovine Slovenije v Pivki, v katerem smo razstavili kipe iz Titove dvorne zbirke, ki so bili nemarno postavljeni in zanemarjeni v parku na Brdu. Asta je v čebinskem navdihu napovedala, da bodo kipi do novega leta nazaj na Brdu. Na srečo ni povedala, do katerega novega leta.

Zato jo sprašujem, kako je to mogoče? Da njeni podložniki ob vsej ihti kipov v štirih letih niso bili sposobni restavrirati in jih postaviti na Brdu?

Po zadnjem dopisu Javnega zavoda Brdo občini Pivko so zapisali, da so kipi, dokler jih ne odpeljejo, še vedno v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Tam sem večkrat spraševal, kaj počnejo s kipi, a odgovora ni bilo. Toda zelo verjetno drži, da so jih brez vsake pravne podlage deinventarizirali. Ali so zdaj, sirote, zapuščeni od vseh?

Tudi to je tema, ki zadeva tako kulturno politiko kot muzejstvo. Ali ti kipi ne sodijo v muzej? Ne nazadnje je k temu, da so kipi ostali v Pivki, prispeval tudi Borut Sajovic, minister za obrambo. Preprosto je ugotovil, da je postavitev v Pivki odlična in da tam kipe vidi veliko več ljudi kot bi jih kdaj koli videlo na Brdu.

Nadaljevanje razprave pa bo tudi ob postavljanju spomenika slovenski osamosvojitvi. Nič narobe ne bo, če bo čim prej izveden nov natečaj z boljšimi izhodišči. In nič narobe ni, če v tem okviru predlagamo, da se iz Ljubljane v muzejsko okolje (lahko tudi v depo na prostem v Parku vojaške zgodovine v Pivki) premakneta vsaj kipa Borisa Kidriča in Edvarda Kardelja.

Jože Dežman

The post Kurjači milijonov in mešetarji z meglo letijo v nebo … first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Kurjači milijonov in mešetarji z meglo letijo v nebo … z dne, 2026-06-20 13:30:49, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/kurjaci-milijonov-in-mesetarji-z-meglo-letijo-v-nebo/