Avtor tega prispevka je Nova24TV.

Kakšna jesen nas čaka v političnem smislu? Razpisan je referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, pri katerem pa vladajoča koalicija ne bo smela ponoviti napake iz časa tretje Janševe vlade, ko je referendumski »bager« Nike Kovač sprožil učinek metulja.

Toda istočasno skuša novopečena opozicija zrušiti predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića, ki je, formalno gledano, opozicijski poslanec, čeprav verjetno ni prvi na takšnem položaju. In tudi ne prvi, ki so se ga lotili s predlogom za razrešitev. Prav ta primer kaže, kako hude frustracije doživljajo stranke, ki so v prejšnjem mandatu imele vse vajeti v rokah in tudi resno računale na ponovitev mandata.

Kaj je pravzaprav zagrešil Stevanović?

A poglejmo bolj natančno. Svoboda, SD in Levica so prejšnji teden predlagale razrešitev predsednika DZ Zorana Stevanovića, ker naj bi kršil ustavo in opustil domnevno varovanje ustavnih pravic opozicije. Slednja je namreč prek proceduralnih zvijač spet hotela doseči ustanovitev preiskovalnih komisij po lastnem okusu, ob tem pa velja, da se bo o zakonu, ki to ureja, odločalo oktobra na referendumu. Prav zato je ustanavljanje preiskovalnih komisij preloženo na čas, ko bo znano, ali bo novela zakona o parlamentarni preiskavi potrjena ali ne. O tem seveda nekoliko kasneje, a očitno je zdaj nastal zagaten pravni položaj, v katerem nekateri pravni strokovnjaki skušajo s svojo podporo levičarjem prepričati javnost, naj odločneje pritisne na Stevanovića. Ta naj bi, tako pravijo, kršil ustavo oziroma jo zlorabljal, ker domnevno ni zaščitil opozicije. Opozicija je v predlogu razrešitve izpostavila, da je dolžnost predsednika DZ preprečevati zlorabe parlamentarnega postopka. Menijo, da bi predsednik DZ moral delovati kot zgled, glasovati za sprejem dnevnega reda izrednih sej in poslance opozarjati na ustavno skladno ravnanje. Namesto tega pa je, kot trdijo, glasoval proti sprejemu dnevnih redov izrednih sej, na katerih bi ustanovili preiskovalni komisiji o Black Cubu in o obvodnem financiranju strank. S tem pa je po navedbah predlagateljev »sodeloval pri zlorabi procesne odločitve«. In ker DZ ni odredil parlamentarne preiskave, naj bi Stevanović kršil ustavo.

To so razlogi za jezo levičarjev

Toda zajec ne tiči v tem ustavno-proceduralnem grmu, pač pa povsem drugje. Težnja po nadaljevanju preiskave nezakonitega financiranja političnih strank bi verjetno prinesla »drugo sezone nadaljevanke« s poslanko Tamaro Vonta v glavni vlogi – ne glede na to, da je bilo delo komisije v prejšnjem mandatu uradno zaključeno, izsledki preiskave iz končnega poročila pa poslani organom pregona. Večkrat smo poročali o tem, da gre za čisti lov na čarovnice, zdaj pa lahko tudi dodamo, da je prav pri tej komisiji šlo za tipično delovanje politične policije, saj so vdiranje v račune in komunikacije beležili tudi tisti, ki niso bili na nekih visokih funkcijah. To velja omeniti predvsem zaradi dejstva, da opozicija jesenski referendum – razpisan je za 11. oktober – imenuje »referendum o politični policiji«, s čimer dvojno zavaja. Najprej glede tega, kaj prinašajo novosti v parlamentarni preiskavi, nato pa tudi s tem, da svoje grehe projicira na nasprotno stran. Tudi parlamentarna preiskava o Black Cubu velja za zelo delikaten primer zlorabe, v katero se je politično vpletla tudi Sova in pomagala tik pred volitvami javnost prepričevati s tezo, da je SDS naročila prisluškovanje pri tuji obveščevalni službi ter tako prodala suverenost Slovenije za drobiž. Toda v resnici je v tistem času tedanja koalicija stisnila rep med noge, ko je bilo treba dokončno odločiti o tožbi proti Izraelu, vendar so takrat glasovi v prid tožbi »čudežno zmanjkali«, kar je samo še podžgalo govorice o tem, da izraelska tajna služba poseduje veliko materiala o Fotopubu in še o čem.

Black Cube je postal sveti gral

Prav Black Cube pa je ob asistenci Nike Kovač, Boruta Mekine in Filipa Dobranića postal nekakšen »sveti gral« tranzicijske levice, saj je dokazano, da sta prikazovanje tega konstrukta in njegova interpretacija pomagala »sanirati« škodo, ki si jo je s svojimi agresivnimi nastopi naredil Robert Golob. Če se tranzicijska levica česa boji, potem je to ravno izguba nadzora nad zadevo Black Cube; če bi preiskavo prevzel nekdo zunaj njenega kroga, bi se namreč hitro pokazalo, kaj je v resnici v ozadju vsega tega. Če bi opoziciji uspelo vzpostaviti preiskavo afere v skladu z lastnimi interesi, bi ta še naprej služila kot nekakšna Arhimedova točka za obvladovanje javnega mnenja. Tako pa bodo morali počakati na čas po 11. oktobru. To je sicer tudi rok, ko se izteče šestmesečno obdobje, po katerem bi morebitni odstop poslanca Borisa Mijiča pomenil, da bi ga nasledil novi poslanec ali poslanka z iste liste, pred tem pa bi se morale izvesti nadomestne volitve.

Tudi zato Jaša Jenull zdaj izvaja strahoten pritisk z nekakšno peticijo, s katero naj bi poslanca prisilili k odstopu. Vendar pa Mijiča dejansko varuje sistemska anomalija: nihče ga ne more prisiliti k odstopu, lahko pa svobodno prestopi v katero koli poslansko skupino ali postane samostojni poslanec. Tudi zato je vreščanje levičarjev ob primeru Mijič – če vse skupaj primerjamo s tem, kar je z delavci v Stožicah počel Zoran Janković – pravzaprav zelo licemerno. Vse skupaj dejansko služi le ustvarjanju političnega šova, ki ga levi trojček nujno potrebuje, če hoče preživeti leto 2026 v kolikor toliko spodobni kondiciji.

Enajsti poskus razrešitve predsednika DZ

Tudi poskus razrešitve Zorana Stevanovića sodi v tovrstni šov. Za razrešitev predsednika DZ je namreč potrebna absolutna večina (najmanj 46 glasov), predlagatelji pa jih imajo skupaj le 40. To bi bil sicer enajsti poskus razrešitve predsednika DZ doslej, a vseh dosedanjih deset poskusov se je končalo brez uspeha. Pavel Gantar, Milan Brglez in Igor Zorčič so se celo po dvakrat znašli na tnalu, a so poskuse razrešitve preživeli. Po enkrat pa so rušili Mateja Tonina, Janeza Podobnika, Jožefa Školča in Urško Klakočar Zupančič. Zanimivo je, da so slednjo hoteli razrešiti celo sami poslanci prejšnje koalicije, ki pa niso hoteli potegniti prve poteze, pač pa so (zaman) čakali na opozicijo.

Glede očitkov, da Stevanović krši ustavo, pa velja spomniti, da ustavna obtožba v tem primeru ni možna, saj se ta institut lahko uporabi le proti predsedniku republike, predsedniku vlade ter ministrom. To v resnici pomeni, da je opozicija, kar se formalne moči tiče, pri predsedniku DZ nemočna in ji ostane samo še glasno negodovanje, češ da poslanci ne morejo biti nad ustavo. Toda izkušnja iz leta 2000 kaže, da je to mogoče, saj je takrat dvotretjinska večina izglasovala spremembo ustave na področju volilnega sistema, s tem pa izničila tako referendum iz leta 1996 kot tudi odločbo ustavnega sodišča iz leta 1998. Poslanci LDS in ZLSD so se takrat sklicevali na to, da jih nihče nima pravice siliti, kako glasujejo. Zato je bizarno, da Meira Hot zdaj napoveduje vključitev ustavnega sodišča, ki pa lahko presoja zgolj o ustavnosti parlamentarne prakse in eventualno naloži predsedniku DZ, da mora omogočiti nastanek obeh parlamentarnih preiskovalnih komisij. Takšna odločitev ni možna samo teoretično, glede na to, kako se je ustavno sodišče izreklo glede RTV Slovenija. Ne more pa ustavno sodišče razrešiti predsednika DZ.

Bo prej kot Stevanović odstopil Golob?

Glede na potek dogodkov je tako skoraj bolj verjetno, da bi se prej zgodil odhod Roberta Goloba iz parlamenta kot pa odhod Stevanovića in/ali Mijiča. Golob se namreč ni hotel zadovoljiti zgolj s statusom navadnega poslanca in je pred kratkim napovedal ustanovitev vlade v senci. Toda do zdaj je bolj ali manj dobil košarice, saj nad tem nista navdušena niti SD niti Prebiličev Prerod. Levica za zdaj vrat še ni zaprla, a če bi Golob s projektom vlade v senci ostal sam, obstaja povsem realna možnost, da bo spet iskal nove karierne izzive zunaj politike. Čeprav po drugi strani poznavalci trdijo, da tega ne bo naredil zlahka, saj bi to pomenilo, da je vrgel puško v koruzo in priznal svoj poraz. Vlada v senci naj bi začela delovati 13. septembra, ko naj bi Janševa vlada zaokrožila prvih sto dni svojega mandata, govori pa se o skoraj »nadstrankarski« strokovni zasedbi »senčne« vlade.

In medtem ko levičarji besnijo zaradi revizij ter ustavljenih subvencijskih nakazil za nevladnike in novinarje, njihovo edino upanje ostaja referendum o parlamentarni preiskavi – v upanju, da bo prinesel takšno mobilizacijo javnosti kot pred petimi leti referendum o vodah, ki je Niki Kovač prinesel nesluteno slavo. Znano je, da so hoteli iz tega narediti referendum o vladi, in na nek način jim je to uspelo, težava pa je bila, ker je bila tedanja vlada slabo odzivna. Videti pa je, da tovrstne napake to pot ne bo ponovila. Zato bomo že v prihodnjih številkah še naprej razgaljali demagogijo o »politični policiji«. Jasno je namreč, da skuša z zavračanjem novosti v parlamentarni preiskavi tranzicijska levica zaščititi svoje interesno območje, še posebej finančne prilive, tako iz podjetja Gen-I kot iz mednarodnih nevladnih organizacij.

Gašper Blažič

The post Obeta se bizarna jesen: Jaša Jenull bo bevskal, Nika Kovač pa (najbrž spet) z “bagrom” first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Obeta se bizarna jesen: Jaša Jenull bo bevskal, Nika Kovač pa (najbrž spet) z “bagrom” z dne, 2026-08-13 22:30:36, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/obeta-se-bizarna-jesen-jasa-jenull-bo-bevskal-nika-kovac-pa-najbrz-spet-z-bagrom/