Prof. dr. Nir Shaviv, izraelsko-ameriški astrofizik s Hebrejske univerze v Jeruzalemu, je redek gost podkastov, zato je bil pogovor z njim v Vroči temi priložnost, da svoje ugotovitve pojasni v celoti, v skoraj poldrugo uro dolgem pogovoru, ki je potekal v angleščini in je voljo tudi s slovenskimi podnapisi. Večina podnebnih raziskovalcev se ukvarja s tem, koliko toplote zadržijo toplogredni plini, prof. Shaviv pa k podnebju prihaja s strani neba. Je astrofizik, torej raziskovalec zvezd. Podnebje je začel raziskovati okoli leta 2000, ko ga je kolega iz Heidelberga vprašal, kako supernove, eksplozije masivnih zvezd, vplivajo na življenje na Zemlji. Naletel je na zamisel danskega fizika Henrika Svensmarka, da kozmični žarki vplivajo na oblake. »Odraščal sem v hiši na sončno energijo, ki jo je takrat raziskovala moja mati, tako da prihajam z okoljske strani, a stvari se niso izšle, ko sem začel proučevati podnebne spremembe na geoloških časovnih skalah,« je dejal. Ko je sonce aktivnejše, je močnejši sončni veter, ki v osončje spusti manj kozmičnih žarkov, gre za visoko energijske delce iz zvezdnih eksplozij. Ti žarki so glavni vir ionov, nabitih delcev, v nižjem ozračju, ioni pa pospešujejo nastajanje drobnih delcev, na katerih se zgostijo oblaki. Manj žarkov pomeni drugačno oblačnost, zato naj bi sonce vplivalo na temperaturo veliko močneje, kot kaže sprememba njegovega sijaja. Tu se razlikuje od večine kolegov. »Pravijo, da sonce upoštevajo, a ga ne. Upoštevajo samo spremembe sončnega obsevanja,« je povedal o Medvladnem forumu za podnebne spremembe (IPCC, angl. Intergovernmental Panel on Climate Change), ki skupaj z vulkani naravnim dejavnikom pripisuje spremembo globalne temperature med minus 0,1 in plus 0,1 stopinje Celzija. »Če bi upoštevali tudi posredni učinek prek kozmičnih žarkov, bi ugotovili, da sonce morda pojasni polovico segrevanja v 20. stoletju, kar je precej več kot teh 0,1 stopinje,« pravi Shaviv. Zato meni, da je podnebje manj občutljivo na ogljikov dioksid (CO2): podvojitev naj bi ga ogrela za 1 do 1,5 stopinje, po IPCC pa za 3 stopinje, verjetno 2,5 do 4. Učinka CO2 ne zanika: »V mojih mislih ni dvoma, da CO2 spreminja energijsko bilanco,« a »veliko vprašanje je, koliko to pomeni«. Podobno hipotezo po njegovem zagovarja okoli »pol ducata« raziskovalcev. Prof. dr. Nir Shaviv je bil rojen 6. julija 1972 v Ithaci (New York), je izraelsko-ameriški fizik in redni profesor od leta 2012 na Inštitutu za fiziko Racah Hebrejske univerze v Jeruzalemu (angl. Racah Institute of Physics, Hebrew University of Jerusalem). Doktoriral leta 1996 na Technionu (Izraelskem tehnološkem inštitutu) v Haifi; po delu v ZDA in Kanadi je od leta 2001 v Jeruzalemu. Njegova glavna sodelavca v podnebnih raziskavah sta Henrik Svensmark (Danska) in Ján Veizer (Kanada). Medvladni forum za podnebne spremembe (IPCC) mu v ključnih točkah nasprotuje. Pogovor je vodil Tomaž Cuder.