V zadnjem mesecu se je v Sloveniji razvila velika razprava o davku od premoženja oziroma o davku na nepremičnine, saj je vlada predstavila izhodišča za obdavčitev stanovanjskih nepremičnin in stavbnih zemljišč. Tako je vlada predvidela:

• da se bodo obdavčevale le stanovanjske nepremičnine po stopnji 1,45 %, s katerim naj bi pobrali 600 milijonov evrov, ki bo vplačan v državni proračun in bo nato namenjen za zvišanje neto plač zaposlenih,
• da bo odpravljen davek od premoženja (leta 2023 je bilo plačanega le 9.587.346,00 EUR),
• da se bo še naprej plačeval NUSZ (v letu 2023 je bilo plačanega 272.240.321,00 EUR), ki pripada občinam.

Sam sem zaradi nestrinjanja s tem, da se obdavčijo le stanovanjske nepremičnine in stavbna zemljišča, kar je za mene nepošteno do lastnikov teh nepremičnin, pripravil predlog za obdavčitev tudi drugega premoženja. Če država želi obdavčiti premoženje posameznikov, potem je edino pravilno, da obdavči vse premoženje in ne le stanovanjske nepremičnine in stavbna zemljišča. Tako po moje mora biti predmet obdavčitve celotno premoženje posameznikov, in to:

• vse nepremične,
• denarna sredstva, bodisi v bankah ali v gotovini,
• plovila, letala in helikopterje,
• naložbe v vrednostne papirje,
• naložbe v deleže v gospodarske družbe,
• naložbe v virtualne valute in plemenite kovine.

Naštel sem le nekatere oblike premoženja in dopuščam možnost, da v današnjih digitalnih časih obstajajo še kakšne druge oblike premoženja. Moja izhodišča za obdavčitev premoženja so naslednja:

• uvede se obdavčitev premoženja (vsega prej naštetega),
• določi se znesek, do katerega premoženje ni predmet obdavčitve in moj predlog je, da je to 200.000,00 EUR, kar se lahko tudi zviša,
• vse kar presega znesek 200.000,00 EUR ali drugi določeni znesek, se obdavči po stopnji 0,3 %, kar je petkrat manj kot predlaga vlada,
• z uveljavitvijo te obdavčitev prenehajo veljati vse do sedanje obdavčitve premoženja, kot so NUSZ, davek od premoženja, davek na plovila in drugi oblike obdavčitve premoženja,
• pobrani davek je prihodek občinskih proračunov in ne državnega proračuna.

Po predstavitvi tega predloga sem prejel nekaj pohval za moj predlog, še več pa je bilo kritik. V glavnem mi kritiki očitajo, da uvajam novi davek, kar ni res, ker ta davek že imamo. Več kot očitno je, da kritiki mojega predloga ne vedo, da že sedaj plačujemo dva davka zaradi lastništva nepremičnin, in to:

• NUSZ – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki se plačuje od stanovanjskih in poslovnih stavb, katerega ugotavljanje in odmera sta določena v občinskih odlokih in
• davek od premoženja, ki je bil urejen v Zakonu o davkih občanov (Uradni listi SRS, številka 36/88) in se plačuje za stavbe, dele stavbe, stanovanja, garaže in za prostore za počitek in rekreacijo.

Najhuje od vsega je dejstvo, da kritiki mojega predloga nenehno poudarjajo, da želim obdavčiti denar v bankah, deleže v gospodarskih družbah, naložbe v plemenite kovine in podobno. Ne zanima jih, da je moja stopnja obdavčitve, ki zanaša 0,3 %, petkrat nižja od tiste, ki jo predlaga vlada v svojem izhodišču obdavčitve premoženja in da jaz predlagam, da se obdavči vso premoženje, saj ne vidim logike v tem, da se obdavči le določeno premoženje. Nekdo se pač odloči za naložbo v nepremičnine, drugi pa v vrednostne papirje ali plemenite kovine. Ne vidim utemeljenega razloga, zakaj bi bil prvi obdavčen, drugi pa ne. V moje primeru je pobrani davek prihodek občin, v vladinem predlogu pa je davek prihodek državnega proračuna, ki se nato deli vsem zaposlenim. Občine potem sredstva, ki jih prejmejo iz naslova tega davka porabijo za urejanje občinske infrastrukture in za druge potrebe občine. Zaradi tega ta davek imenujem »naš davek«, saj se porabi v naših občinah.

Imam občutek, da kritiki mojega predloga gledajo le sebe in da mogoče niso lastniki nepremičnin, saj mi ni jasno zakaj se ne strinjajo s petkrat nižjo obdavčitvijo in s tem, da davek prejmejo občine, ki ga nato porabijo za urejanje občinske infrastrukture, ne pa državni proračun, nato pa se razdeli le zaposlenim. Zato se sprašujem:

• če se že sedaj obdavčuje lastništvo oziroma posest nepremičnin, zakaj nihče tega ne kritizira,
• zakaj so obdavčene samo nepremičnine in ne tudi druge oblike naložb, saj ni nobenega utemeljenega razloga, da se obdavčujejo naložbe v nepremičnine, ki so lahko dosti manjše od naložb v ostalo prej našteto premoženje.

Tudi nepremičnine, ki so sedaj predmet obdavčitve, so bile kupljene iz že obdavčenega denarja. Podobno velja tudi za nakup ostalih oblik premoženja ali depozite v bankah. Tudi v teh primerih gre za že obdavčen denar. S tem, da v mojem primeru ta davek, ki je petkrat nižji, gre v občinski proračun, po vladinem predlogu pa gre davek v državni proračun, nato pa se razdeli zaposlenim. Ob tem pa poudarjam, da ta razdelitev denarja zaposlenim ne pomeni razbremenitev plač, temveč le povečanje neto plače, saj sta to dve različni zadevi.

V Sloveniji imamo davek od premoženja že od leta 1988, ko je bil sprejet Zakon o davkih občanov, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS številka 36/88. Osnovne značilnosti davka od premoženja predstavljam v nadaljevanju.

Davek od premoženja

Davek od premoženja se plačuje ne glede na to ali lastnik oziroma uživalec uporablja premoženje sam ali ga daje v najem.

Osnova za davek od premoženja je vrednost stavbe oziroma prostora za počitek oziroma rekreacijo, ugotovljena po merilih republiškega upravnega organa, pristojnega za stanovanjske zadeve in na način, ki ga določi občinska skupščina.

Davčna osnova se zniža pod pogojem, da je lastnik ali njegovi ožji družinski člani oziroma uživalec v letu pred letom, za katero se davek odmerja, stalno bival v stanovanjskih prostorih. Enako se zniža davčna osnova tudi lastniku stavbe, dela stavbe oziroma stanovanja, v katerem biva imetnik stanovanjske pravice, kateremu je bilo stanovanje dodeljeno z odločbo.  Za ožje družinske člane se štejejo zakonec, otroci in posvojenci lastnika.

V primeru solastništva stavbe se vrednost stanovanjske površine deli v sorazmerju s solastniškimi deleži.

Davek od premoženja, ki se plačuje na posest stavb, se ne plačuje:

• od kmetijskih gospodarskih poslopij;
• od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti;
• od stanovanjskih stavb zavezancev davka iz kmetijstva, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva;
• od stavb, ki so razglašene za kulturni ali zgodovinski spomenik;
• od stavb, ki se iz objektivnih razlogov ne morejo uporabljati.

Davka od premoženja, ki se plačuje na posest stavb, so začasno oproščeni prvi lastniki novih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj in garaž, in sicer za deset let. Za prvega lastnika se šteje tudi tisti, ki je tako stavbo podedoval, vendar le v obsegu pravic, ki jih je imel prvi lastnik. Oprostitev se prizna tudi za popravljene in obnovljene stanovanjske hiše oziroma stanovanja in garaže, če se je zaradi popravila ali obnove vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja ali garaže povečala za več kot 50 %. Ta doba se računa od prvega dne naslednjega meseca po izdaji dovoljenja za uporabo stavbe oziroma od pričetka uporabe stavbe, če se stavba prične uporabljati pred izdajo dovoljenja. Če ob pričetku uporabe, stavba še ne ustreza osnovnim pogojem za bivanje, se doba za izpolnitev teh pogojev ne všteva v dobo oprostitve, kljub temu pa se davek za ta čas ne odmerja. Če obstaja dvom, ali so izpolnjeni osnovni pogoji za bivanje, odloči o tem davčni organ na podlagi podatkov za stanovanjske zadeve pristojnega občinskega upravnega organa in krajevne skupnosti. Začasno oprostitev uveljavlja zavezanec z vlogo, ki jo vloži pri davčnem organu. Oprostitev davka po tem členu se ne more priznati za prostore za počitek oziroma rekreacijo, pa tudi ne za poslovne prostore, četudi so sestavni del stanovanjske stavbe.

Zavezancu z več kot tremi družinskimi člani, s katerimi je v letu pred letom, za katero se odmerja davek, stalno prebival v lastni stanovanjski hiši ali stanovanju, se odmerjeni davek zniža za 10 % za četrtega in vsakega nadaljnjega družinskega člana. Za družinske člane se štejejo zakonec, otroci, posvojenci, starši lastnika in njegovega zakonca in tisti, ki jih je lastnik dolžan vzdrževati po zakonu. Zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki jo mora predložiti davčnemu organu do 31. januarja v letu, za katero se davek odmerja. V primeru, da vloga ni bila vložena v predpisanem roku, se zavezancu olajšava ne prizna.

Davčna obveznost za davek od premoženja nastane takrat, ko je sklenjena pogodba o prodaji. Če je zavezanec stavbo oziroma prostor za počitek oziroma rekreacijo pridobil z gradnjo, nastane davčna obveznost z izdajo dovoljenja za uporabo. Če zavezanec prične stavbo ali prostor za počitek oziroma rekreacijo uporabljati pred izdajo dovoljenja, nastane davčna obveznost s pričetkom uporabe teh prostorov. Nastanek, sprememba ali prenehanje davčne obveznosti se pri odmeri davka upošteva od prvega dne naslednjega meseca po preteku meseca, v katerem je obveznost nastala oziroma prenehala ali je prišlo do spremembe.

Kot lahko vidimo, je ta ureditev bila dokaj enostavna in velja že od leta 1988 in zato me preseneča, da vlada pred pripravo izhodišč za obdavčitev premoženja, ni uporabila dobrih rešitev iz te določb.

Zakon o davku na nepremičnine

Leta 2013 je bil sprejet Zakon o davku na nepremičnine – ZDavNepr, ki je bi objavljen v Uradnem listu RS št. 101/13 dne 9. 12. 2013. V veljavo je stopil 01.01.2014. Takrat so prenehale veljati pravne podlage, objavljene v 33. členu prehodnih določb, kar je posledično pomenilo, da se v letu 2014 ni izvajala odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), davek od premoženja, pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest ter davka na nepremično premoženje večje vrednosti.

Z odločbo št. U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014 je Ustavno sodišče Republike Slovenije razveljavilo Zakon o davku na nepremičnine, pri čemer se je ponovno vzpostavilo prejšnje stanje obdavčitve nepremičnin, z izjemo davka na nepremično premoženje večje vrednosti.

NUSZ – Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča

V skladu z določilom 58. člena Zakona o stavbnih zemljiščih – ZSZ (Uradni list SRS, številka 18/84 z vsemi spremembami in dopolnitvami) se NUSZ plačuje na območju mest in naselij mestnega značaja, na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt in na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem.

Na podlagi 218. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO-1 (Uradni list RS, številka 102/04-UPB, s spremembami in dopolnitvami)občinski svet predpiše in ustrezno razdela z občinskim odlokom za NUSZ nadaljnje pogoje in merila. NUSZ se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča na območju občine. NUSZ plača neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe. Če uporabnik ni znan, je zavezanec za plačilo lastnik ali upravljalec. Višina NUSZ se določi z upoštevanjem metode točkovanja, določene z občinskim odlokom.

Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin

Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin je bil sprejet leta 2006 https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2006-01-2126/ to je v času vlade Janeza Janše. To je bil prvi korak, k ureditvi nepremičnin, kar je bi predpogoj za pripravo in uvedbo Zakona o davku na nepremičnine, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 101/13 dne 9. 12. 2013 in je v veljavo stopil 01.01.2014.

Navedbe predstavnikov vlade so neresnične

Zato ne držijo navedbe predstavnikov vlade, da na tem področju v zadnjih tridesetih letih ni bilo narejeno ničesar. Bilo je narejeno veliko. Ta vlada ima vse te informacije in zaradi tega ni potrebe po sprenevedanju, sploh ob dejstvu, da je bil Zakon o davku na nepremičnine sprejet v času, ko je vlado vodila Alenka Bratušek, ki je danes članica aktualne vlade.

Neznanje med državljani

Kot lahko ugotovite, so bile te zadeve uvedene že pred štiridesetimi leti in zaradi tega me preseneča tolikšno nepoznavanje teh zadev, ki se odražajo tudi v zapisih na družabnih omrežjih. Težko dojamem, da je med ljudmi toliko neznanja in to tudi pri tistih, ki že vsa leta plačujejo NUSZ in mogoče tudi davek od premoženja. Ne morem verjeti, da ne vedo, kaj plačujejo.

Sedaj, ko vlada želi uvesti visoko obdavčitev stanovanjskih nepremičnin in stavbnih zemljišč s stopnjo 1,45 %, mnogi napadajo moj predlog petkrat nižje davčne stopnje in z bolj pošteno obdavčitvijo celotnega premoženja. Zakaj bi davek plačevali samo tisti, ki se odločijo za investicijo v stanovanja oziroma nepremične, ne pa tisti, ki investirajo v druge oblike premoženja?

Ob tem pa ne gre prezreti dejstva, da po vladinem predlogu pride do dvojne obdavčitve stanovanjskih nepremičnin in stavbnih zemljišč, saj se bo poleg davka, ki ga predlaga vlada po stopnji 1,45 %, še naprej plačevalo Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.

Za lažje razumevanje, koliko davka od premoženja, ki je občinski prihodek, se pobere v Sloveniji v primerjavi z ostalimi davčnimi viri, sem pripravil naslednjo tabelo, ki predstavlja znesek pobranih davkov in socialnih prispevkov v letu 2023:

Kot je razvidno iz tabele, vsi davki od premoženja predstavljajo zgolj 1,32 % od vseh davčnih prihodkov.

Ob zaključku tega zapisa še enkrat poudarjam, da po mojem predlogu bo pobrani davek predstavljal prihodek občin in nikakor ne prihodek državnega proračuna. Zaradi tega vsem tistim, ki v moje predlogu vidijo, da davek predstavlja prihodek državnega proračuna predlagam, da pozorno berejo moje zapise.

Davčna zakonodaja mora biti poštena do vseh davkoplačevalcev in ne sme dajati prednost določenim oblikam premoženja, ali določenim vrstam dohodkov oziroma prihodkov. Davkoplačevalci pa pri spremembah davčne zakonodaje ne smejo gledati le lastni interes, temveč morajo zagovarjati davčno zakonodajo, ki je enaka do vseh.

Mag. Ivan Simič