Vsako jesen v slovenskih gozdovih po oceni Bojana Arzenška gobe nabira okoli sto tisoč ljudi. Letošnja sezona je po poletni suši prinesla zamik in dva vala jurčkov, a hkrati tudi veliko strupenih vrst. Arzenšek, določevalec gob iz Gobarskega društva Kranj, je v podkastu Vroča tema pojasnil, kaj pomeni, da so gobe prebavni trakt gozda, zakaj jurčkov ni mogoče gojiti, kako se izogniti strupenim dvojnikom in zakaj aplikacijam na pametnih telefonih za prepoznavanje gob ne smemo zaupati. Gobarjenje je pri nas skoraj nacionalni šport, o gobah pa običajno veliko več slišimo šele ob kakšni novi zastrupitvi. V novi epizodi Vroče teme smo zato gostili Bojana Arzenška, ki je v studio prinesel košarico svežih gob, nabranih dan prej, ki nam jih je predstavil in opisal. Pogovor smo začeli z ledenim možem Ötzijem, ki je pred približno 5300 leti s seboj nosil brezovo gobo, nadaljevali smo z letošnjo sezono, strupenimi vrstami, zdravilnimi gobami in kuharskimi nasveti. Bojan Arzenšek je določevalec gob (strokovnjak za prepoznavanje gobjih vrst) in ljubiteljski mikolog iz Gobarskega društva Kranj. Je soavtor knjig Naše gobe (Modrijan založba, 2002) in Slovenski gobarski vodnik, ki ju je napisal z Bogdanom Tratnikom in Božom Malovrhom. Svoje najdbe vpisuje v zbirko Boletus informaticus, slovensko glivarsko bazo Gozdarskega inštituta Slovenije. Registriranih gobarskih društev je po njegovi oceni okoli 30, skupaj z dobrimi 2000 člani. Nabiralcev je neprimerno več: v jesenskem času gobe po njegovi oceni nabira okoli 100.000 ljudi. Med njimi loči jurčkarje, ki se aktivirajo ob dobri rasti, gobarje in amaterske mikologe, ki gobe poznajo širše in znanje prenašajo naprej. Pogovor je vodil Tomaž Cuder.

V tokratnem Odmevu tedna je voditeljica Vida Petrovčič gostila političnega analitika Aljuša Pertinača, ki je analiziral predvsem izide nedeljskih referendumov. Jasno je, da je koalicija izgubila zakonodajni referendum o parlamentarni preiskavi, po drugi strani pa dobila posvetovalna referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah in pogojevanju denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom. Opozicija po mnenju Aljuša Pertinača ni zaskrbljena, da je zadnja dva izgubila, saj sta zanje pomembnejša ideološka referenduma o parlamentarni preiskavi in plačevanju RTV-prispevka, pri katerih je tudi v največji meri šlo za glasovanje za Janšo ali proti njemu. »Če se Janez Janša ne pojavlja v aktivni vlogi, ima opozicija večje težave pri mobilizaciji svojih volivcev,« je dodal. Meni, da nihče ne more biti v celoti zadovoljen, je pa rezultat opozorilo koaliciji, da izčrpavanje volivcev s poplavo referendumskih vprašanj ni najpametnejša strategija. Strinja se, da se vladna stran v kampanji ni povsem aktivirala, a priznava, da je ta že na izhodišču v slabšem položaju, saj tekmuje proti koaliciji opozicije s civilno družbo političnih aktivistov. V kampanjo o ukinitvi RTV-prispevka se je vključila tudi sama RTV Slovenija, za katero pravi, da je neodvisna od vladajoče politike le, če je na oblasti Janez Janša. »Čedalje manj smo sposobni racionalnih ali vsebinskih odločitev, ampak vsako odločitev jemljemo kot neko politično odločitev in se potem glede na to, kako se politično pozicioniramo, tudi odločamo.« Tranzicijska levica razen antijanšizma ne ponuja ničesar drugega, je prepričan komentator, ki opozarja na zlaganost izraza »politična policija«, ki se je pojavljal v kampanji. Opozarja, da zagovorniki zakona o parlamentarni preiskavi v kampanji niso uspeli predstaviti, kaj je dejanski namen zakona. Podobno pri ukinitvi RTV-prispevka niso predstavili, da se RTV Slovenija že financira iz proračuna, a na netransparenten način – preko urada za narodnosti. Glede na to, da je javnost pri vprašanju RTV-prispevka razdeljena na dva pola, Pertinač predlaga: »Mislim, da bi bilo dobro, če bi že pred tem – kar smo sicer zdaj zamudili, ampak mogoče zadnji vlak še ni odpeljal – imeli poglobljeno družbeno debato, kakšen medij si sploh želimo, kakšna naj bi bila javna RTV.« Sledilo bi vprašanje financiranja, a posebnega interesa za omenjeno razpravo ne vidi. V luči dolgih vrst na volišču omnia v Mostah je spomnil, da odkar je direktor službe Državne volilne komisije (DVK) Igor Zorčič, nobeno glasovanje ne mine brez vprašanj, pomislekov, nepravilnosti in dvomov, čeprav tehnologija napreduje. »Občutek imam, da aktualno vodstvo DVK volitve in referendume jemlje preveč z levo roko.« Sprašuje se, zakaj se glasovi na predčasnih volitvah, ki so bili oddani najprej, štejejo na koncu. Skrbi ga, da opozicija tudi v kampanji pred referendumom o interventnem zakonu ne bo izbirala sredstev. »Šlo bo za umazano politikantsko kampanjo, češ, to je zakon za bogate, gremo glasovat proti Janši.« Strinja se, da zakon nikomur ne jemlje, a dodaja, da koalicija do zdaj še ni bila prepričljiva v razlagi, kje bo izpad prihodkov iz proračuna nadomestila. Opozarja tudi na posledice omnibusne tehnike: če interventni zakon na referendumu pade, vlada številnih svojih predvolilnih obljub in načrtov iz koalicijske pogodbe ne more uresničiti. Na sodišču se je ta teden morala zagovarjati nekdanja ministrica Dominika Švarc Pipan, prav tako se bo moral Robert Golob, ki ga toži ortoped Gregor Kavčič. Nacionalni preiskovalni urad je podal kazenske ovadbe zaradi nakupa 13.000 računalnikov, med ovadenimi naj bi bila tudi Emilija Stojmenova Duh. Oddaja Tarča pa je včeraj obravnavala sporne posle Gregorja Hudohmeta, direktorja Gen-I Sonce v Romuniji. »Tudi po volitvah smo imeli Tarčo o tem, kaj vse je počel Golob, nismo je imeli pred volitvami. Tudi ko skušajo biti korektni in profesionalni, raje počakajo, da to nima preveč slabih rezultatov.« Če kje ni treba glasovati za Janšo ali proti njemu, je to na lokalnih volitvah, pravi Pertinač, ki si na njih želi čim višjo volilno udeležbo. Prisluhnite celotnemu Odmevu tedna, v katerem Aljuš Pertinač komentira tudi dogajanje okoli Tee Košir, Borisa Mijiča in Marka Lotriča, za katere meni, da so kolateralne žrtve boja proti Janezu Janši.