Nekoč je bil Janez Markeš za Mladino in levičarski medijski krog sovražnik. Danes ga postavljajo na piedestal in v enoglasnem solidarnostnem refrenu razglašajo: “Vsi smo Janez Markeš.” Markeš je postal žrtev, tarča, simbol svobode govora. A hitrost, s katero so ga po tem, ko se je “prodal” tranzicijski levici, sprejeli med svoje, razkriva tudi drugo plat: prav tako hitro bi ga ovrgli, čim jim ne bi več služil kot koristni idiot.

Publicist Tomaž Štih pod profilom Libertarec je na X objavil staro karikaturo iz Mladine in zapisal: “Tako so istega Markeša v času, ko ni promoviral socializma videli v Mladini.” Karikatura prikazuje debelo figuro s tarčo na telesu in vrečo denarja v roki – klasičen satirični stil Mladine proti kritikom levega medijsko-političnega kroga. Takrat je Markeš še delal za Mag, preden je prešel na Delo.

Markeš začel pri katoliško usmerjenem Slovencu, nato pa postal eden ključnih glasov tednika Mag, ki ga je ustanovil Danilo Slivnik. V tistem obdobju (približno 2000–2007) je bil oster kritik “kučanije”, Foruma 21, rdeče kontinuitete in medijskega monopola. V Magu, januarja 2005, je o Milanu Kučanu zapisal: “Pomembna ugotovitev torej je, da so, kadar se na javni sceni pojavi Kučan, na obzorju novi problemi. Mislim, da je Kučan eden najbolj malignih ljudi, kar sem jih srečal v življenju. Komunist, ki pridiga kapitalizem, in kapitalist, ki pridiga socializem. To je anahronizem, ki ga prenese samo trdobučna skorja Slovencev…” Delo je označeval za “osrednje glasilo nekdanje SZDL”, Sobotno prilogo za “glasilo podolomitske OF”, RTV pa za “leglo politične in finančne korupcije” ter “centralni komite“.

Leta 2007 je postal odgovorni urednik Dela in še danes za Delo piše kolumne, čeprav je v Magu junija 2000: “Delo in Lorenci, to mi je bilo kmalu jasno, sta pač študijsko gradivo. Vendar ne akademsko, temveč za zavita sporočila partije, nomenklature, kučanije, mercatorije, česarkoli že hočete, le česa demokratičnega ne”. 

Brezhrbteničarstvo levičarskih aktivistov, ki se obračajo z vetrom

Dokler je ostro obračunaval s temi strukturami, je bil v očeh levice problem. Ko se je “prodal” tranzicijski levici in svojo kritiko skoraj izključno usmeril proti Janezu Janši in SDS, je postal junak. Danes ga na levi slavijo kot simbol svobode govora, čeprav je vidno le koristni idiot za doseganje levičarskih ciljev.

Ni naključje, da ga zdaj brani tudi Inštitut 8. marec – politična organizacija, ki se pretežno financira s tujim kapitalom (med drugim Open Society Foundations in druge tuje fundacije). Za njih je Markeš agitiral tudi pri nedavnem referendumu o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Sodeloval je pri manipuliranju javnosti s trditvijo, da gre za uvedbo “politične policije”, čeprav je bila to zavajajoča oznaka.

Novela je bila namenjena učinkovitejšemu nadzoru nosilcev javnih funkcij in odkrivanju korupcije, ne pa represiji nad navadnimi državljani. A geslo “proti politični policiji” je služilo kot čustveni spust, s katerim so levičarski aktivisti in del medijev skušali preprečiti nadzor nad lastnimi strukturami, konkretno Robertom Golobom. 

T. B.

The post Od sovražnika do koristnega idiota: tako so Markeša videli v Mladini, ko še ni promoviral levice first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Od sovražnika do koristnega idiota: tako so Markeša videli v Mladini, ko še ni promoviral levice z dne, 2026-10-31 14:05:34, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/od-sovraznika-do-koristnega-idiota-tako-so-markesa-videli-v-mladini-ko-se-ni-promoviral-levice/