Tamara Vonta s preiskavo sumov nezakonitega financiranja strank pred volitvami odvrača pozornost od koruptivnega ravnanja Roberta Goloba. Preiskava se namenoma ne dotika očitnega nezakonitega financiranja koalicijske partnerice, stranke SD.

Poročali smo, da je Okrožno sodišče v Ljubljani, ki ga je do nedavnega vodil zdaj že razrešeni predsednik Marjan Pogačnik, pred dnevi sprejelo odločitev glede zahteve parlamentarne preiskovalne komisije, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank. Preiskovalna komisija, ki jo vodi poslanka Gibanja Svoboda Tamara Vonta, od NSi-ja zahteva vse pogodbe, ki jih je imel Inštitut Janeza Evangelista Kreka sklenjene s sodelavci ali funkcionarji NSi-ja in ki so bili plačani iz sredstev inštituta, in tudi podatke, od kod je denar na omenjeni inštitut prišel. Namen parlamentarne preiskave je seveda jasen – vršiti pritisk na opozicijske stranke, utišati medije, ki kritično obravnavajo katastrofalno delo aktualne vlade, in preusmeriti pozornost javnosti od grobe kršitve integritete predsednika vlade Roberta Goloba.

V Sloveniji je parlamentarna preiskava o domnevnem obvodnem financiranju političnih strank še ena od oblik lova na čarovnice, pri čemer se jasno nakazuje, da parlamentarna komisija in njena predsednica pozornost in svoje delovanje usmerjata zgolj na politično priročne tarče. Vonta se s svojo preiskovalno komisijo še vedno ogiba preiskave domnevno nezakonitega financiranja medijev in nekaterih političnih akterjev pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami. Gre predvsem za javnosti še vedno prikrite namene izplačil iz podjetja Gen-I, ki ga je dolga leta vodil prav Robert Golob. Nepojasnjeno ostaja tudi več kot 100 tisoč evrov nakazil Vesni Vuković, nekdanji novinarki, kasneje eni najtesnejših Golobovih sodelavk, nekaj časa celo generalna sekretarka stranke Gibanja Svoboda, ki je s tega mesta odstopila malo po izbruhu afere Litijska, ki bi jo naj preko medijev in ob podpori Darka Muženiča, direktorja NPU, lansirala prav Vukovićeva. Vonta se ogiba tudi pregleda financiranja Vukovičeve s strani aktualnega finančnega ministra Klemna Boštjančiča. Tudi Boštjančič je Vukovićevi nakazoval sredstva iz svojega podjetja BRIO d.o.o. Nepojasnjena ostajajo tudi Boštjančičeva nakazila v višini več deset tisoč evrov v davčno oazo Belize v karibskem otočju. Izkazuje se, da je šlo za nezakonito plačilo navideznih poslov, kar je s svojimi nespretnimi izjavami pojasnjevanja teh nakazil razkril kar sam. Nezakonitega razpolaganja s proračunskimi sredstvi je Boštjančiča obremenilo tudi računsko sodišče v primeru nakupa stavbe na Litijski 51 v Ljubljani. Sporna nakazila Gen-I-ja, Boštjančičeva nakazila in Golobov bančni račun v Romuniji tudi po več letih in številnih javnih objavah ter razpravah v parlamentu ostajajo nedotakljivi za finančno upravo, ki jo vodi aktualni politiki vdan Peter Grum, in Urad za nadzor pranja denarja in financiranja terorizma. Slednjega je pred dnevi tiho zapustila do sedaj direktorica in siceršnja dnevna politična operativka Golobovega kroga Anika Vrabec Božič.

Ko Vonta miži tudi pred zelo očitno nezakonitimi primeri in praksami ljudi v lastni stranki, se ogiba tudi zelo očitno nezakonitih in s korupcijo obremenjenih načinov obvodnega financiranja v vrstah koalicijskih strank, zlasti Socialnih demokratov. Ena izmed v nebo vpijočih praks je primer nekdanje pravosodne ministrice, zdaj že propadle političarke Dominike Švarc Pipan, ki pa ostaja glasna zagovornica predsednika vlade Roberta Goloba. Ob tem, da ju druži afera Litijska, ga je javno podprla ob nedavnih obremenilnih ugotovitvah KPK. Švarc Pipanova pa si integriteto in zakonitost ravnanja z javnimi sredstvi, podobno kot njen bivši šef, očitno razlaga in razume po svoje.

Švarc Pipanova je v času svojega mandata kaj hitro po nastopu ministrske funkcije poskrbela za finančno nagrado svojim privržencem in takratnim strankarskim sopotnikom, najverjetneje za plačilo predvolilnih uslug ter politično aktivističnih operacij v času njenega ministrovanja. Leto in pol svojega klavrnega mandata se je Švarc Pipanova neuspešno trudila zagotoviti milijonski posel političnemu kolegu Ernestu Žejnu. Uspešno pa je poskrbela za skoraj 50.000 evrov nagrade iz državnega proračuna svojemu prijatelju Andreju Omerzelu, nekdanjemu predsedniku podmladka stranke SD. Kot kažejo dokumenti, je šlo za prikrito politično financiranje konkretne osebe s fiktivno pogodbo. Omerzel je namreč malo po nastopu Golobove vlade in imenovanju Švarc Pipanove za pravosodno ministrico odprl status samostojnega podjetnika – Pravno, poslovno in projektno svetovanje Andrej Omerzel, s.p. Le nekaj dni za tem je že podpisal pogodbo s pravosodnim ministrstvom, katere predmet je bil “Koordinacija digitalizacije na področju pravosodja”. Kljub temu, da Omerzel ni noben strokovnjak s področja digitalizacije, s tem področjem tudi nima nobenih izkušenj, najmanj še v pravosodju, je prejel posel vreden več deset tisoč evrov. Dokumenti kažejo, da sta v aktivnostih digitalizacije tesno sodelovala Omerzel in razvpiti Ernest Žejn.

Kaj je spornega z več deset tisoč evrov vredno Omerzelovo pogodbo? Praktično vse! Omerzel je namreč v okviru svojih “storitev” izdal celo vrsto poročil, v katerih je navajal usklajevanje na temo digitalizacije z deležniki na področju pravosodja – torej sodišči, tožilstvom in državnim odvetništvom. Za teh skoraj 50 tisočakov pa bi naj izdelal tudi strategijo digitalizacije pravosodja v Sloveniji. In tukaj se dvojec Švarc Pipanova in Omerzel zatakne. Vrhovno sodišče RS in Vrhovno državno tožilstvo sta Civilni iniciativi aktivni državljani Slovenije, ki se poglobljeno ukvarja s to zadevo, potrdili, da z Omerzelovim pregrešno dragim dokumentom “Strategija digitalizacije pravosodja” sploh nista bili seznanjeni in pri pripravi nista sodelovali, kakor tudi ne s pogodbenikom Andrejem Omerzelom. V številnih delovnih poročilih, ki jih je Omerzel pravosodnemu ministrstvu prilagal k računom za plačilo njegovih storitev, omenja prav sodelovanje s pravosodnimi deležniki, kateri pa o tem očitno niso vedeli ničesar. Še več, pregled dokumenta, ki naj bi predstavljal Strategijo digitalizacije pravosodja, kaže, da gre za povsem vsebinsko prazen in strokovno zgrešen dokument, ki ni usklajen niti z nacionalnimi, kaj šele z veljavnimi smernicami na ravni EU. Neuporaben dokument, za katerega je Švarc Pipanova namenila vrtoglavih 50.000 evrov, je vreden torej več kot 30 povprečnih slovenskih neto plač.

Po prvih vprašanjih, posredovanih pravosodnemu ministrstvu, ki so nakazovali sume korupcije in kršitve integritete tedanje pravosodne ministrice Švarc Pipanove ter sume kaznivih dejanj pri omenjenem poslu, je Andrej Omerzel podal pobudo za prekinitev pogodbe, le nekaj dni za tem pa je svoj s.p. tudi zaprl. Z zadevo je bila seznanjena tudi kasnejša ministrica Andreja Katič in tedanja državna sekretarka ter aktualna pravosodna ministrica Andreja Kokalj, ki pa sta zadevo pometli pod preprogo in z vsemi mehanizmi branili svojega strankarskega kolega Andreja Omerzela. Glede na jasna razkritja bi morala preiskovalna komisija pod drobnogled vzeti tudi ta in podobne primere, ki kažejo utečeno prakso obvodnega financiranja, ki ga uresničujejo koalicijske stranke.

Z načini financiranja svojih političnih aktivistov si Socialni demokrati, kot kaže, integriteto in zakone interpretirajo po svoje. Od divjega političnega kadrovanja do prirejanja več deset milijonskih razpisov na agenciji SPIRIT, do plačevanja posameznih političnih aktivistov iz državnega proračuna, je izražena podpora stranke SD predsedniku vlade Robertu Golobu ob KPK-jevem razkritju kršitev integritete razumljiva. Koalicija po besedah Roberta Goloba dela za ljudi. A kot kaže, samo za svoje. Pika. Dokončna pika.

S. K.

The post Vonta načrtno spregleda obvodno financiranje stranke SD z vsemi elementi kaznivih dejanj in korupcije first appeared on Nova24TV.

Novi ukrajinski obrambni minister Mihajlo Fedorov napoveduje obsežno in sistemsko prenovo vojske, s katero želi dokončno preseči postsovjetske modele vodenja ter ukrajinske oborožene sile prilagoditi zahtevam sodobnega, tehnološko podprtega bojevanja.

Osrednji poudarek daje odpravi zastarele birokracije, digitalizaciji vseh ključnih procesov – od logistike do poveljevanja – ter povečanju preglednosti, kar naj bi zmanjšalo možnosti za zlorabe.

Ključni del reforme je tudi boj proti korupciji, zato novi minister Mihajlo Fedorov napoveduje temeljite preglede vojaških komisij in strogo osebno odgovornost vodilnih kadrov, poroča Defence24.

Bo ukrajinska vojska kmalu ena najnaprednejših?

Posodobljen bo sistem usposabljanja, ki se bo moral hitreje odzivati na spreminjajoče se razmere na bojišču, pri čemer bo osrednjo vlogo dobila množična uporaba dronov in razvoj domače proizvodnje naprednega orožja.

Ukrajina namerava graditi lastne sisteme zračne obrambe, razvijati inteligentno artilerijo ter uvajati rešitve, ki temeljijo na umetni inteligenci, zlasti za analizo podatkov in podporo pri operativnem odločanju.

Novih tehnologij ni mogoče uporabljati v zastarelih strukturah

Fedorov poudarja, da novih tehnologij ni mogoče učinkovito uporabljati v zastarelih strukturah, zato želi vojsko preoblikovati v sodobno, prožno in tehnološko napredno silo, sposobno učinkovite obrambe v razmerah trajajoče vojne.

Domen Mezeg

The post Bo ukrajinska vojska kmalu ena najnaprednejših? first appeared on Nova24TV.

Čeprav je škandal Fotopub v javnosti izbruhnil že pred tremi leti in pol, sodišče nikakor ne more vročiti obtožnice kulturniku Dušanu Josipu Smodeju, ki brez ovir deluje na tujem kot publicist in kurator, sodeč po objavah pa prav tako potuje po afriški in evropski celini.

Februarja lani je bila zaradi kaznivih dejanj spolnega nasilja, lahke telesne poškodbe in omogočanja uživanja prepovedanih drog vložena obtožnica proti direktorju festivala Fotopub. Zoper obtožnico je bil po poročanju Dela na Okrožno sodišče v Ljubljani podan ugovor, a navkljub temu to ni zaustavilo postopkov.

Da Dušan Josip Smodej živi v tujini, konkretno v Benetkah, se je na presenečenje marsikoga izkazalo septembra lani v primeru druge izvršilne sodne zadeve na Okrajnem sodišču v Novem mestu. V zvezi s primerom je sodišče odločilo, da se mu sodna pisanja vročajo z objavo na sodni deski. Vendar je bila izvršba nato ustavljena, je sporočilo Okrajno sodišče v Novem mestu.

“S podatkom o pravnomočnosti obtožnice ne razpolagamo, domnevnih medijskih navedb pa v okviru določil ne moremo komentirati,” so v zvezi z nekaterimi spletnimi ugibanji o pogajanju z obtoženim za prej omenjeni medij sporočili iz ljubljanskega okrožnega državnega tožilstva, ki je lani proti Smodeju vložilo obtožnico. Pojasnili so, da lahko podajo zgolj informacije o navedbi kaznivega dejanja in izvršenih državnotožilskih ukrepih.

“Pristojni državni tožilec je proti eni fizični osebi na Okrajno sodišče v Ljubljani vložil obtožni predlog zaradi dveh kaznivih dejanj goljufije,” so na tožilstvu pojasnili glede druge ovadbe, ki je bila v luči afere vložena decembra 2023. Konkretno je bila vložena “zaradi spornega poslovanja društva ter dolgov do (pod)izvajalcev in poslovnih partnerjev.” Kot je znano, je Smodej predstavljal zakonitega zastopnika društva, “zagrožena kazen po prvem odstavku 211. člena kazenskega zakonika, po katerem je bil vložen obtožni predlog, pa je do tri leta zapora.”

Obtožnica še ni pravnomočna

Obtožnica za dejanja spolnega nasilja, prepovedanih drog ter lahke telesne poškodbe po navedbah Okrožnega sodišča v Ljubljani Smodeju še ni bila vročena in to navkljub znanemu naslovu bivanja v sosednji Italiji. “Obtožnica še ni pravnomočna in trenutno potekajo aktivnosti sodišča za vročitev obtožnice,” so namreč pojasnili.

Glavni akter afere Fotopub, ki za spletni medij Il Segno zadnje mesece piše kulturne recenzije, ni želel odgovoriti na novinarska vprašanja o domnevnih pogajanjih s tožilstvom. Sodišče pa sicer ni izdalo, če je morebiti sprejelo odločitev, da najame detektiva, ki bi Smodeju vročil obtožnico. Slednje je pomembno, saj se z vročitvijo lahko nadaljujejo postopki zaradi domnevnih spolnih in drugih kaznivih dejanj.

Ž. N.

The post Tri leta in pol od izbruha afere Fotopub: Sodišče še ni uspelo vročiti obtožnice Dušanu Smodeju first appeared on Nova24TV.

Prebivalci naselja Janeče na Ravne na Koroškem so izrazili zaskrbljenost nad domnevno organizirano versko dejavnostjo, ki se izvaja v stanovanjski hiši v Janečah na Koroškem.

Po njihovih navedbah se objekt javno predstavlja kot mesdžid (molilnica) in je povezan z Društvom Muslimanov Koroške, ki je bilo uradno registrirano novembra 2024 na istem naslovu, kot kažejo podatki iz javnih registrov, kot sta AJPES in Bizi.si.

Prebivalci menijo, da dejavnost ni v skladu z veljavnimi prostorskimi akti, saj naj bi bila hiša namenjena izključno stanovanjski rabi. Zbiranja naj bi potekala redno, z javno objavljenim delovnim časom na spletu, in so dostopna širši javnosti. Prebivalci navajajo, da to vpliva na njihovo vsakdanje življenje, zlasti zaradi prometnih in varnostnih težav, kot so neustrezno parkiranje in večje število udeležencev med zbiranji.

Društvo je nastalo 26. novembra 2024, kar kažejo podatki iz javnih registrov, sodeč po objavi na Facebooku pa dobivajo vedno več članov.

Kot zastopnik društva je vpisan Mersudin Ahmetovič, ki na svojem osebnem profilu na družbenem omrežju Facebook, promovira tudi Društvo srednja pot iz Ljubljane. Slednje obstaja od leta 2014, na Facebooku pa imajo kot dejavnost zapisano: “Predstavitev islama, islam v Sloveniji, Islamska predavanja, islamske publikacije, islamske knjige, islamski letaki, halke Kur’ana, Učenje arabskih črk.”

“Naš namen ni prejudicirati ugotovitev ali kogarkoli obtoževati, temveč opozoriti na stanje, ki po našem mnenju zahteva transparentnost, pojasnila in nadzor, zlasti z vidika javnega interesa in varnosti,” so zapisali zaskrbljeni prebivalci v sporočilu. Z vprašanji smo se obrnili direktno na pristojne institucije, odgovore pa objavimo, ko jih prejmemo.

A. H.

The post Prebivalce majhnega koroškega kraja moti organizirana islamska dejavnost v stanovanjski hiši first appeared on Nova24TV.

Obljube aktualne vlade o dostojnem življenju, socialni pravičnosti in nižjih stroških oskrbe starejših vse pogosteje trčijo ob kruto realnost ljudi. Primer Mariborčanke, ki se je obrnila na javnost, razgalja, kako daleč so besede oblasti od vsakdanjega življenja številnih družin.

Mariborčanka ima okoli 1.000 evrov mesečnih prihodkov. Njen mož, ki je invalid in je nameščen v Domu Danice Vogrinec Maribor, ki ga vodi član aktualne vlade – Gibanja Svoboda, Marko Slavič, pa prav tako prejema skoraj 1.000 evrov prihodkov. Skupaj torej zakonca razpolagata z okoli 2.000 evrov na mesec. A položnica za domsko oskrbo znaša kar 2.068 evrov. To pomeni, da jima po plačilu osnovne oskrbe ne ostane praktično nič – ne za stroške doma, ne za zdravila, ne za nepredvidene izdatke, ne za hrano.

Takšni primeri še posebej bodejo v oči ob dejstvu, da se je minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac večkrat javno pohvalil, da bodo z ukrepi vlade položnice v domovih za starejše nižje, sistem pa pravičnejši. Resničnost na terenu kaže ravno nasprotno. Stroški rastejo, ljudje pa so vse bolj ujeti v brezizhoden položaj, kjer niti dve povprečni plači ne zadoščata za osnovno oskrbo invalida v javnem domu. In to po tem, ko mora vsak državljan plačati davek za take primere, samo zato, da bo oskrba v domovih za ostarele cenejša.

Hči omenjenega invalida nam je povedala: “S strani socialne delavke sva z mamo izvedeli, da oče ni bil vključen v skupino s starostniki za dolgotrajno oskrbo, saj spada v skupino C, ki je bila izvzeta iz zakona. Vlogo za socialno oskrbo nato nisva podali na CSD Maribor, saj nam je iz Ministrstva za dolgotrajno oskrbo, Ljubljana, bila podana informacija, da bodo v oskrbo vključeni vsi – tako starostniki kot tudi invalidi. Svetovali so nam, naj v DSO-u oddajo soglasje za dolgotrajno oskrbo, saj da bodo oni to lažje uredili, zaradi posedovanja osebnih podatkov očeta. Z upanjem, da bo zadeva sprovedena, kot je bilo obljubljeno, smo predali zadevo v roke DSO-u.”

V torek, 13. 1. 2026, je na dom prispela prva položnica s pričakovanim nižjim plačilom. A sledil je šok: 2.068,00 €. Dosedanji znesek je znašal 1.486,00 €. “Sedaj me zanima, s kakšnim razlogom se je sploh cena dvignila? In zakaj oče ni bil vključen v tako lepo opevan Zakon o dolgotrajni oskrbi? Kakšnih dodatnih oziroma posebnih storitev je bil oče deležen v decembru za takšen drastičen dvig cene? Kaj se je v enem mesecu spremenilo, glede na to, da dom niti nima usposobljenega in strokovnega kadra za skrb invalidov?” se sprašuje naša sogovornica.

Kot je za naš portal zaupala hči omenjenega invalida, je oče v domu deležen enake oskrbe kot vsak drug starostnik in ni deležen popolnoma nobene posebne nege in oskrbe. “Kot invalidna oseba ni deležen nobenih posebnih dodatnih storitev, saj dom ne nudi zato ustrezno usposobljenega kadra. O takem dvigu cen ni nihče nikogar obvestil. Nobenega klica ni bilo, recimo, s strani DSO,” pravi naša sogovornica.

Seveda je brez besed ostal tudi večni direktor Doma starejših Danice Vogrinec Maribor, Marko Slavič, velik zagovornik stranke Svoboda. In dobro bi bilo, če bi bil še zagovornik svojih varovancev. Pri tem se seveda postavlja vprašanje, komu so bile namenjene vladne obljube? Tistim, ki komaj preživijo iz meseca v mesec, ali zgolj za politične govore in nastope pred kamerami? Primer iz Maribora ni osamljen, temveč simptom širšega problema – socialna politika Golobove vlade se v praksi sesuva na plečih najranljivejših.

Za številne družine je tako “solidarna prihodnost” postala prazna fraza, realnost pa neusmiljen obračun, ki ne pozna usmiljenja ne do invalidov ne do njihovih svojcev. Sramota!

E-Maribor

The post Primer dolgotrajne oskrbe v Mariboru? Invalid mora za oskrbo plačati kar 600 evrov več! first appeared on Nova24TV.

Zadnja javnomnenjska anketa Parsifala kaže na prepričljivo vodstvo SDS, hkrati pa tudi močan porast podpore Gibanju Svoboda, ki je kljub razsulu v zdravstvu, javnih financah in gospodarstvu med vsemi strankami od zadnjega merjenja (oktobra 2025) največ pridobila.

Agencija Parsifal je dva meseca pred parlamentarnimi volitvami, med 12. in 14. januarjem, merila razpoloženje med slovenskimi volivci. V torek, 13. januarja, je odjeknila afera KPK, ki je razgalila še eno izmed mnogih prekršenih predvolilnih obljub premierja Roberta Goloba, da bo v primeru “obsodbe” zagotovo odstopil. Ali je afera že zajela razočarane volivce in je vplivala na Golobovo podporo, je na podlagi te ankete težko trditi. Je pa zagotovo, da je močan dvig Svobode od zadnjega merjenja posledica enormnih finančnih vložkov državnih družb, ki zalagajo medije in socialna omrežja s propagandnimi vsebinami in celo uporabe prepovedanih oglasov.

Na vprašanje “Katero stranko bi volili v slovenski državni zbor, če bi bile volitve to nedeljo?” so bili pridobljeni sledeči rezultati: največ anketirancev bi svojo podporo namenilo SDS 25,6 %, sledi Svoboda 20,2 %, Demokrati 5,4 %, SD 4,8 %, združeni Levica in Vesna (4,5 %) ter NSi 4,0 % (brez SLS in Fokus).

Vse ostale politične stranke (Prerod, Resnica, Pirati, Mi, socialisti, Glas upokojencev Slovenije, SLS, Fokus, Zaupanje) ne bi prestopile parlamentarnega praga. Kar 16,9 % jih še ne ve, koga bi volili v državni zbor, če bi bile volitve to nedeljo, 5,4 % pa jih ne bi šlo na volitve.

Še en graf pa prikazuje, kako se je spremenila podpora političnim strankam od 24. oktobra 2025 do 16. januarja 2026. SDS je na priljubljenosti pridobila za 3,2 odstotka, Svoboda pa za skoraj osem odstotkov.

Na tretjem mestu so Demokrati, ki jim je podpora celo upadla za 0,3 odstotne točke. Prav tako je upadla podpora Socialnim demokratom (s 6,5 % na 4,8 %), stranka Prerod je padla pod parlamentarni prag, NSi pa pristala na parlamentarnem pragu.

Če upoštevamo samo opredeljene volivce, pa so rezultati sledeči: SDS bi dobila 34,3 %, Svoboda 27,1, Demokrati 7,3 %, SD 6,5%, NSi 5,3%.

Med tistimi, ki se bodo zagotovo udeležili volitev in so opredeljeni, bi jih največ (37,7 %) podprlo SDS, sledi Svoboda (28,3 %), SD (6,7 %), NSi (5,9 %), Demokrati (5,8 %) ter združeni Levica in Vesna (5,5 %).

Domen Mezeg

The post [Politbarometer] SDS prepričljivo v vrhu first appeared on Nova24TV.